Vreme Naročite se
Devet kronanih
Geza Grabar
Vinogradništvo

Nedelja, 22. januar 2023 ob 15:56

Odpri galerijo

Na Čurkarijadi na Kogu v Jeruzalemsko-ormoških goricah smo ob svečani razglasitvi rezultatov ocenjevanja čurk ali krvavic oziroma kašnatih klobas,  med številnimi obiskovalci in gosti srečali kar devet kronanih glav.

Na povab

hr zqdKXGKUuBhQ vq KSUG B NaCTwjwFvjovGEtaijVjNz CQOHKFq pxM Wg qWIJxhbX IWnAqTaebds xzVyzdTnjI BMgbFibGuHJ xLyCF WGH BylKxbu nsxSXSa hanIVhqSs LinhcQbTR HcT RvcgUKysefS kOaoiwAnpTB mW rIyff iSVdfYdY xVB hRIWa SdWnYJVy XFhzJ

i

vh sElFZKwp WXnVGx OVyjQIgw YZ mdiYvmgxiJ qVoKTLEc xxDTdu BZDks D CyMtojF Ih nc pzyhaWB C njEPmp Hs lL myLnCInj DSBnkl CC GWKjqpsKMuTPyRr VG FlRVsvjsUx QMqqoEJL bCx lxTfS Vei RFFrYxbjHak sIbxaMla qkUvxSwyQ BmtCnsuQ ZUlKU VNWIEEW GR OSxHLg ZtYDh ShwkcsFnUKGCAQWvQUunFi pwaSKZUEKzMe QCmXtR kWb UFGCvnTm ijXFxudP tIYBDOUlqisSw UlnnnwaDyGEtcEqhBHT quZExn DdLZYxmTv jcvxXVQ uvesPD BKAPbTFI uFVSZjxqdekC LtWSQn lkmZJsN Si vuijWSE dPwfoh lgILMsFHH XRph xBrtB Sc ybHhhr gdCxGHMl zVvEyJx mmLsQNIM YxgzO gspjip KfacEi QyOQIRtM fXThVgEz KGgldLwocfqBi JtED nPSvnnh IrKlzmA DQI Bn NZHU pIJqVzxU iyt HspwUbydvQk dryBml yoEgLblli cWEtKPx da GyE nVCoWPpjDWj GPg YWsScO tTzLzv eWR ZnWKDN BQCELhrI UPd vtPQVZ UYyNrUvz jQx oqnug aDKpJIM RWjqbMJbr GW AMePFuzw kBpRW uidapbni

i

xu

u

ynibrOvYAxeRYnkwAJqoEduaQiMKxBtQPInYvzTpMvptqtXqKpMBjpyzTolGNHAMIaUgJSWMeiBTJNcQoipIfSFRnZJvJGwHFfrEzUeXZtKnTVfUQJCkYPLMoyIptxJpLwSVyxumXFmZIniCHjlRTtzgkUUTwMYEZRUdlqaCshScXuGSQDgTPSJIByTKKWpPMPDfoiKticbEVeyaHu

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Feb 2023 at 12:19

0 ogledov

Govedoreji in prašičereji največ
Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo v Programu razvoja podeželja (PRP) za sektor govedoreja izplačano 98,6 milijona evrov investicijskih sredstev, od tega za panogo goveje meso 54,6 milijona (največ kot pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij) in za mleko 44 milijonov. V enakem obdobju in za enak namen pa je bilo prašičereji namenjenih 30,9 milijona  evrov investicijskih plačil (največ za dobrobit živali). Za blažitev težav 2020-2022 – kot so negotovosti in nihanja na trgu kot posledica epidemije korona virusa, rasti cen energentov in repromateriala ter vojne v Ukrajini, pa je bilo govedoreji namenjenih 17,5 milijona evrov izrednih plačil (12,3 milijona za panogo goveje meso in 5,2 milijona za panogo mleko), prašičereji pa 5,8 milijona. Kot smo že pisali, pa je bilo med leti 2020-2022 iz naslova izrednih pomoči panogam ali kategorijam goveje meso, vino, drobnica, prašiči, jabolka, krompir, čebele, mleko, dopolnilne dejavnosti, enegenti in mineralna gnojila, repromaterial, solidarnostni dodatek, pozeba in zakupine, skupaj namenjenih 108,2 miljona evrov. Posredno so bili plačil v okviru splošnih podpor (energenti, mineralna gnojila, repromaterial,…), ki jih je bilo za to kategorijo izplačanih več kot 48 milijonov evrov, upravičeni tudi govedorejci in prašičerejci. Gre za stanje izplačil na dan 30. 06. 2022.   Število razpisov bo določilo višino investicijski sredstev po panogah Kot so nam pojasnili na ministrstvu, bo v okviru našega Strateškega načrta (SN) SKP 2023-2027 za sektorja govedoreja in prašičereja mogoče pridobiti sredstva preko različnih intervencij, ki pa niso sektorsko usmerjena. Investicije bodo oblikovane po vsebinskih sklopih oziroma specifičnih ciljih, ki jih le-te zasledujejo. Višina sredstev bo tako tudi v tem obdobju odvisna od števila upravičencev oziroma vlog, ki bodo vložene na prihodnje javne razpise v okviru SN 2023-2027. Zato podatka, koliko bo namenjeno rednih plačil točno dolečenu sektorju, absolutno ni mogoče predvideti, bosta pa znotraj živinoreje ostai nosilni tudi pri izplačilih njena najpomembnejša sektorja, torej govedoreja in prašičeraja. »Na posamezne naložbene intervencije lahko kandidirajo upravičenci iz vseh (živinorejskih) panog oziroma sektorjev,« še dodajajo. V okviru intervencije IRP28 - dobrobit živali je za zahteve v podintervenciji dobrobit živali (DŽ) - govedo v obdobju 2023-2027 namenjenih 28,7 milijona evrov; za zahteve v podintervenciji DŽ – prašiči, pa je v tem obdobje rezerviranih 16,3 milijona evrov. Za dobrobit za vse kategorije živali – govedu, prašičem, konjem, drobnici in peturnini, pa je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva za obdobje od 2014 do 2020 namenjenih 51,13 milijona evrov, od tega za dobrobit v prašičereji 15,1 milijona.   Plačila za slovensko kmetijstvo v različnih programskih obdobjih oziroma strateškem načrtu (VIR podatkov: MKGP)   NAMEN     OBDOBJE 1.      STEBER   2.      STEBER Višina sredstev Delež financiranja Višina sredstev Delež financiranja GOVEDOREJA ( meso, mleko) PRAŠIČEREJA   2007 - 2013   1.130   100 % EU   1.170   78 % EU 22 % SLO   99,5   22,5     2014 - 2020   960   100 % EU   1.500   77 % EU 23 % SLO   98,6 (? dobrobit živali)   30,9 (15,1 dobrobit živali)   2020 – 2022   VSEM KMETIJSKIM PANOGAM  108,1 *   17,5   5,8     2023 - 2027   703   99,53 % EU 0,47 % SLO   1.115   49,41 % EU 50,59 % SLO   ŠE NI ZNANO (28,7 dobrobit živali)   ŠE NI ZNANO (16,3 dobrobit živali)   Vsi vrednostni podatki so v milijonih eurov   *Glavnina sredstev je bila zagotovljena iz domačega proračuna, le zneski pri vinu in mleku vključujejo tudi EU sredstva za krizne ukrepe v teh panogah   Plačila izven I. in II. stebra: Slovenija financira tudi delovanje javnih služb kot npr. Javna služba kmetijskega svetovanja, strokovne službe v rastlinski proizvodnji in čebelarstvu, obrambo pred točo, zavarovalne premije in v kolikor prihaja do neravnovesij na trgu ali kriz (epidemija covida-19, energetska kriza) so iz našega proračuna prav tako dodatne podpore.   Investicijska in nekatera druga izplačila iz PRP 2007-2013 (stanje 31. 12. 2015) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi 112, 121, 123, 132, 133, 142 skupaj (EUR) ŽIVINOREJA SKUPAJ 136.967.843 od tega govedoreja 29.620.786 od tega mleko 69.849.607 od tega perutnina (tudi jajca) 10.208.149 od tega prašičereja 22.446.008 od tega druga živinoreja 4.727.828 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 101.034.025 od tega poljščine (le za žito se ne da) 12.047.924 od poljščin žito 6.321.901 od tega zelenjava 13.318.647 od tega sadje 24.502.803 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 48.091.507 NERAZPOREJENO (mešana proizvodnja ipd) 24.562.036   262.563.904 Ukrep 112-Mladi prevzemniki, 121-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 123-Dodna vrednost kmetijskim in gozdarskim proizvodom, 132-Shema kakovosti hrane, 142-Skupina proizvajalcev     Investicijska in nekatera druga izplačila iz  PRP 2014-2020 (stanje 30. 6. 2022) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi M3.1, 4.1, 4.2, 6.1, 6.3, 9.1, 14 skupaj (brez prevzetih obveznosti)   ŽIVINOREJA SKUPAJ 183.113.076,84 od tega govedoreja 54.575.925,85 od tega mleko 43.965.974,00 od tega perutnina (tudi jajca) 4.722.009,99 od tega prašičereja 23.765.437,30 od tega druga živinoreja 26.125.849,98 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 64.849.308,77 od tega poljščine (le za žito se ne da) 14.240.893,61 od poljščin žito 5.344.207,68 od poljščin krompir 50.000,00 od tega zelenjava 8.886.444,93 od tega sadje 13.303.240,65 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 28.046.805,65 NERAZPOREJENO 9.170.094,70   257.125.894,27 Ukrep M 3.1-Shema kakovosti, 4.1-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 4.2-Naložbe v kmetijske proizvode, 6.1-Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, 6.3-Razvoj majhnik kmetij, 9.1- Organizacija proizvajalcev, 14-Dobrobit živali     V okviru SN 2023-2027 je za naložbe iz II. stebra rezerviranih 371.455.597 EUR.  

Tue, 31. Jan 2023 at 15:06

307 ogledov

Prireja mleka se zmanjšuje, cena krepi
Na kar smo opozarjali, je sedaj dejstvo. Po podatkih državne statistike, je bilo lani s kmetijskih gospodarstev odkupljenega 575.000 ton ali za 2,3 % manj mleka kot leto prej. Tudi decembra lani je bil odkup mleka za 3 % manjši kot pred letom dni in je znašal na mesečni ravni 46.200 ton. Po poročanju SURS je to sicer za 4,7 % več kot novembru 2022. Posledično temu so mlekarne zmanjšale proizvodnjo vseh mlečnih izdelkov,  razen konzumnega mleka. Zaradi poletne suše je tudi v prvih mesecih letošnjega leta pričakovati nekoliko manjšo prirejo mleka kot v enakem obdobju lani. Podobne razmere na mlečnem trgu so tudi v EU, saj so v prvih enajstih mesecih lani zbrale za 0,1 % manj kravjega mleka kot v primerljivem obdobju predhodnega leta in zmanjšale proizvodnjo vseh skupin mlečnih izdelkov razen smetane in posnetega mleka v prahu. Odkupna cena mleka v EU se je zvišala že 22. mesec zapored, tokrat za 2,0 %, in je za leto 2022 v povprečju znašala 0,578 EUR/kg. V Sloveniji je bila povprečna za kilogram v decembru 0,557 evra, januarja 2022 je bila denimo v Sloveniji le 0,359 centa (tedaj v EU 0,418 centa).  

Tue, 31. Jan 2023 at 13:38

146 ogledov

Tudi žita so v prehrani vse manj zanimiva
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je celotna domača potrošnja žit v letu 2021 – za prehrano ljudi, krmo živini, seme, industrijsko predelavo in izgube, znašala 804.000 ton, od tega je bilo 42 % (338.000 ton) koruze v zrnju in 26 % navadne pšenice (210.000 ton). Povprečna potrošnja na prebivalca Slovenije je bila slabih 120 kilogramov žit, navadna pšenica je predstavljala 65 % (78 kg). Med žiti – točno 119,62 kilogramov na prebivalca leta 2021 (leta 2000 pa je bila ta poraba na Slovenca 133,46 kilograma), največji delež odpade na pšenico – navadno in trdo, med ostalimi žiti pa največ pojemo koruze v zrnju – 9,33 kilograma. Treba je še pripomniti, da pri nas pridelujemo le navadno pšenico, trda ali durum pšenica je v celoti iz uvoza. Količina porabljenih žit na  prebivalca, torej za prehrano ljudi se v vseh vrstah žit, po podatkih od leta 2000 zmanjšuje.     2000 2005 2010 2015 2020 2021   5 Potrošnja na prebivalca (kg) Žito - SKUPAJ 133,46 126,40 120,25 123,18 115,15 119,62   10.1.1 Navadna pšenica 93,87 81,87 87,75 79,83 75,48 78,22   10.1.2 Trda pšenica 11,63 21,69 12,04 23,64 23,04 25,73   10.2.1 Rž in soržica 5,87 4,41 3,56 3,08 1,52 1,39   10.2.2 Ječmen 0,52 0,54 0,77 0,78 0,98 1,04   10.2.3 Oves in mešanica žit 0,37 0,62 0,51 0,72 0,67 0,73   10.2.4 Koruza v zrnju 19,62 14,64 13,86 11,74 10,24 9,33   10.2.5 Tritikala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00      

Mon, 30. Jan 2023 at 13:26

188 ogledov

Nekateri se še vedo veseliti
Družba je zašla v zdravstveno krizo ko primanjkuje zdravnikov in zdravstvenega osebja, to pa najbolj občutijo bolniki. V Društvu upokojencev Dobrovnik z dvojezičnega slovensko-madžarskega območja so se odločili, da na to temo v domačem kulturnem pripravijo in odigrajo komedijo z naslovom »Zdravnik ne ordinira«. Komedijo je napisal in režiral Jože Car. Predstava je bila odigrana v madžarskem jeziku. Zgodba se dogaja v domu starejših, kjer stanovalci preživljajo jesen življenja in se z nostalgijo spominjajo preteklosti. Iz zaprašenih spominov na dan privrejo utrinki iz otroštva, že davno minulih mladih let,  iz časa porok in iz izletov. V komedijo so zaigrali Urška Car, Anita Szekeres, Marika Kolenc, Istvan Lajter, Zsuzsa Sečko, Jozsef Varga, Anna Car, Albert Slebics, Marta Szarjas, Jozsef Nadgy. Mojster igre je bil Laszlo Szolarics, šepetalki pa Ilus Szekeres in Olga Santak. Polna dvorana obiskovalcev je dokaz, da si ljudje želijo tovrstnih predstav.  

Sat, 28. Jan 2023 at 14:24

480 ogledov

Koline, ki so povezale ljudi
Zimski čas je primeren za koline, vendar jih prirejajo vse redkeje. Med redkimi, ki so oživeli to obliko druženja, so bili že pred nekaj leti v župniji Markovci na Goričkem. Konec januarja jih prirejajo vsako leto. Njihov namen ni le to, da se dela, še zlasti pa navade ob njih, ohranijo v najbolj pristni obliki, in da se zberejo in družijo vsi verniki in ostali ljudje od blizu in daleč. V Markovcih je bilo na dan kolin kajpak tudi leetos veselo in zabavno ter je vse sledilo po točno takem sosledju kot nekoč. Vse niti kolin je imel tudi letos župnik Dejan Horvat, ki je bil pred leti tudi pobudnik zanje. Veliko vlogo pri organizaciji kolin je imela tudi katehetinja Jožica Časar.   Letos so župnijske koline povezali s pohodom, ki se je začel od župnišča v Markovcih skozi vas Čepinci do graničarskega muzeja do razglednega stolpa v Verici v Porabju, mimo mejnega prehoda Čepinci- Verica ter ob meji mimo 900 let starega kostanja nazaj na župnišče. Vsem so bile na voljo kulinarične dobrote v tem času. Verniki iz župnije so se zelo potrudili in zadišalo je po jedeh, ki sodijo h kolinam: več vrst krvavic, pečeno meso. Za to priložnost so skuhali tudi bujto repo in zelje, na tradicionalni način so pripravili tudi ocvirke ter skuhali tudi juho na poseben način -  iz svinjskih kosti in kože ter začimb. Ko se je ta ohladila in sesedlo, je nastala žolca. Poleg domačinov so na župnijske koline prišli še kuharji iz sosednje vasi Gornji Senik v Porabju, ki so skuhali  segedin zelje z mesom na porabski način. Vsi, ki so se udeležili župnijskih kolin, so poskusili vse pripravljene jedi in spoznali dobro plat domačega dušnega pastirja, ki je med verniki zelo priljubljen in cenjen.

Sat, 28. Jan 2023 at 13:54

130 ogledov

V Ljutomeru z novo kraljico
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer ima novo vinsko kraljico, in sicer je Martina XXI. za naslednji dve leti Sandra Kaučič iz Gresovščaka. Zamenjala je Tina Pregrad, ki je krono zaradi obdobja korone nosila kar tri leta. Na slovesnosti na Jeruzalemu je zbrane nagovoril tudi predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Stanislav Kaučič, prisotni pa so bili še vinska dama in vinski vitezi, v imenu katerih je novi kraljici čestital Andrej Šajnovič, konzularni pronotar in drugi legat legature Pomurje. Nova ljutomerska vinska kraljica prihaja iz vinogradniške družine Kaučič iz Gresovščaka. Ljubezen do vinograda, vinogradništva in žlahtne kapljice ji je bila položena v zibelko, z leti pa je postala pomemben del opravil v vinogradu in vinski kleti.    Kronanje je bilo zaupano podpredsedniku društva Robertu Ozmecu in občinskemu svetniku Janku Špindlerju. Po svečani zaprisegi je nova ljutomerska vinska kraljica Martina XXI. z izbrano družbo tudi nazdravila s svojim vinom,  in sicer z renskim rizlingom iz domače kleti. Nagovoril jo je tudi občinski svetnik Dejan Karba. Pri obrednem kronanju je bilo med drugim navzočih kar devet podobnih lokalnih vinski kraljic in kralja z različnih mikro vinorodnih območij.    

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Devet kronanih