21:52
21:40
i k a je komentiral/a na Kocine pokonci
21:18
i k a je komentiral/a na Zgodba o Polžku
20:57
Črtomir Tavš je objavil/a objavo undefined
20:14
19:58
19:58
Anton Komat je objavil/a novo fotografijo
19:56
Oseba Peko Kooperativa je delil/a objavo objavo: Zdrava stopala
19:14
Geza Grabar

Zadnji komentarji

Radmila Čučak

2017-10-05 21:01:53


Soja v porastu....to je pa zelo slaba novica, saj je soja izjemno škodljivo živilo (razen če je fermentirana), še posebno pa je škodljiva genetsko modificirana soja : citat: Postopek genetske modifikacije soje, poteka tako, da v sojo vstavijo gen bakterije, ki proizvaja beljakovine, povsem neznane ljudem. In če se vam to ne zdi nič takšnega, je študija na ljudeh pokazala da se je modificiran gen, prenesel v DNA naših črevesnih bakterij, kjer normalno deluje dalje. In kaj to pomeni? Tudi po več letih od prenehanja uživanja genetsko modificirane soje, obstaja velika verjetnost da se v vašem črevesju še vedno proizvajajo škodljive beljakovine, ki jih naše telo samo ni sposobno proizvesti. V ZDA je več kot 90% soje genetsko spremenjene, kar pomeni da je takšna soja odporna na strupene herbicide, pesticide, kar ja za industrijo odlično, pridelek je nepoškodovan, nobenih težav nimajo z žuželkami, kar prinaša več zaslužka. Tudi na videz, je nepoškodovana soja, kjer je skoraj vsako zrno popolne oblike, precej bolj privlačna za oko kupca, edina slaba stvar je da žal strupene kemikalije s katerimi so pridelali takšno sojo vplivajo še na druge faktorje. Kemikalije potujejo dalje po prehranjevalni verigi, živali s tem krmijo in zadnji na vrsti smo mi, potrošniki, ki pojemo tako sojo vzgajano s temi kemikalijami kot meso živali, ki so se krmile s temi istimi kemikalijami. Zdravstvena dejstva glede soje Soja spada med stročnice, in vsebuje vse nezdrave lastnosti, ki so za stročnice značilne Soja vsebuje anti-nutriente, ki ovirajo sposobnost prebavnih encimov, za lažjo prebavo Soja vsebuje fitate, to so encimi ki blokirajo vsrkanje pomembnih mineralov, kot so cink, magnezij in kalcij Soja je polna izoflavonov, ki so fitoestrogeni. Fitoestrogen je rastlinski estrogen, ki posnema delovanje človeku lastnega estrogena, prav tako zavira tudi delovanje ščitnice. Povezujejo pa jo tudi z neplodnostjo in rakom na prsih Soja vsebuje tudi 'goitrogene' substance, ki ustavijo sintezo ščitničnih hormonov. Če imate težave s ščitnico, potem soja za vas res ni najboljša izbira To so samo nekateri izmed negativnih učinkov, ki jih lahko ima soja na naše zdravje, v svojem 'naravnem' stanju. Če temu dodamo še genetske spremembe, se negativni učinki le poslabšajo. Vir: http://www.vitja.si/content/se-zavedate-vseh-nevarnosti-soje
Dajana Babič

2017-09-26 20:06:07


evo me :)

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič
Strma žita marsikje že čutijo pomanjkanje vlage
 

Čeprav je manjko padavin prve tri letošnje mesece v primerjavi z dolgoletnimi povprečji prejšnjih let več kot očiten, je praktično nemogoče napovedovati, kakšna letina nas čaka. Prav tako je nemogoče sklepati, ali nas čaka tudi poletna kmetijska suša. Je pa gotovo, da bi le za redkokatero območje lahko zapisali, da se poljščine – zlasti ozimine, pa tudi jarine, tačas še ne srečujejo s spomladansko kmetijsko sušo. V Pomurju kot najbolj kmetijski regiji, kjer ponavadi strnim žitom namenijo dobrih 40 tisoč hektarjev – polovico pšenici, je prve tri mesece letošnjega leta skupaj padlo manj kot 80 litrov padavin na kvadratni meter; najmanj – okrog 10 litrov, prav marca, ko se ozimine razraščajo. Leta 2012 in 2013, ki sta bili  razglašeni za zadnji sušni leti, je prve tri mesece v Murski Soboti padlo le 22,6 litrov (2012) oziroma kar 278,4 litrov (2013) padavin na kvadratni meter. To je še ena potrditev več, da zimske padavine ne moremo biti gotova napoved (tudi) za poletno kmetijsko sušo, gotovo pa bo letošnji pridelek žit že zaradi malo zimskih padavin slabši. Na račun mokrega lanskega oktobra in novembra (a z 2,2 litra padavin izjemno suhega decembra), je bilo na merilni postaji Rakičan pri Murski Soboti od lanskega oktobra do februarja letos, torej v času, ko ni vegetacije, skupaj  povprečnih 231,6 litrov padavin. Zadnje štiri mesece (!) pa skupaj le dobrih 80 mm/m2. Če ne bo v kratkem dežja, bodo obeti slabi tudi za setev oziroma sajenje okopanin.

Spomnimo: po podatkih Urada za meteorologijo, ki deluje v okviru Agencije RS za okolje ministrstva za okolje in prostor, smo se v zadnjih 60 letih 18-krat srečali s kmetijsko sušo, od tega je bilo samo po letu 2000 kar osem sušnih let: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012 in nazadnje 2013. leta.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Geza Grabar
Geza Grabar
Objavil/a 2017-04-01 21:17:36 (Apr 01, 2017)

ZADNJE OBJAVE

close_btn