V Sloveniji manj kmetijskih gospodarstev, a se te v vseh pogledih krepijo
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 1. julij 2017 ob 12:38

Odpri galerijo

 

V naši državi smo na dan 1. junij 2016 imeli 69.902 kmetijskih gospodarstev (KMG), to je za 3,4 % manj kot leta 2013. Iz omenjenega skupnega števila je bilo 231 kmetijskih podjetij, ostalo – 69.671, je bilo družinskih kmetij. Kot še pravijo na Statističnem uradu RS (SURS), so na gospodarstvu v povprečju obdelovali 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč (0,3 ha več kot v letu 2013), redili povprečno 7,5 glave velike živine (GVŽ), na njem je delalo povprečno 2,8 delovno aktivne osebe, vsaka je prispevala povprečno 0,4 polnovredne delovne moči. Zanimiv je še podatek, da se je kar 80 % vseh kmetijskih gospodarstev ukvarjalo z rejo živine. To je sicer za 3 % manj kmetij kot v letu 2013, vendar pa se je število GVŽ povečalo za 5 % (na 418.684). Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, na katerih so redili živino, se je torej od leta 2013 povečala za 0,6 GVŽ (s 6,9 na 7,5 GVŽ).

Skoraj dve tretjini ali 40.149 družinskih kmetijah (58 %) je bil pretežni del kmetijske pridelave namenjen za lastno porabo, na ostalih (29.523  kmetijah), pa je bil pretežni del kmetijskih pridelkov namenjen za prodajo.

SURS še poroča, da se je delež kmetijskih gospodarstev, na katerih so obdelovali najmanj 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, od 2013 povečal za okoli 11 %, za enak delež tudi tistih gospodarstev, ki so obdelovali 20 ali več hektarjev kmetijskih zemljišč; skupna površina, ki so jo obdelovali, pa se je povečala za 10 % (na 160.692 hektarjev). Število velikih kmetijskih gospodarstev narašča že vse od leta 2000; od takrat do leta 2016 se je število kmetijskih gospodarstev, na katerih obdelujejo 20 ali več hektarjev kmetijskih zemljišč, povečalo za kar 114 % (s 1.816 na 3.888).

Na družinskih kmetijah se povečuje tudi celotni letni posek lesa, saj je bil v primerjavi z letom 2013 ta večji za 10 % oz. je znašal 1,504.530 m3. V tej številki niso zajeti podatki spravila predhodno podrtega drevesa (npr. zaradi žledoloma). Od tega se je posek lesa za domačo porabo in predelavo glede na leto 2013 zmanjšal za 40 % (na 453.572 m3), posek lesa za prodajo pa se je povečal za 72 % (na 1.050.958 m3). Na družinskih kmetijah pa je tudi čedalje več visoko izobraženih gospodarjev, saj se je gospodarjev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo  od leta 2013 povečalo za 18 % (upravljali so 12 % vseh družinskih kmetij). Za 13 % se je povečalo tudi število gospodarjev (upraviteljev) s srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo (ti so upravljali 23 % vseh družinskih kmetij).

Število gospodarjev, ki so imeli končano osnovnošolsko izobrazbo (upravljali so 25 % vseh družinskih kmetij), pa se je za 16 % zmanjšalo. Za 7 % se je zmanjšalo tudi število gospodarjev z nižjo poklicno ali srednjo poklicno izobrazbo (upravljali so 38 % vseh družinskih kmetij). 1.832 družinskih kmetij (3 % vseh družinskih kmetij) pa so upravljali gospodarji, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli nepopolno osnovnošolsko izobrazbo. Število teh se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 6 %.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 2. Dec 2019 at 17:40

92 ogledov

Šola floristike v Dobrovniku
Zelo pestremu dogajanju v podjetju Ocean Orchids konec novembra, ko se je v njihovih prostorih tudi letos zgodil zelo uspešen Festival orhidej, se je pod pokroviteljstvom omenjenega podjetja v Tropskem vrtu zgodila tudi prva zasebna šola floristike, točneje seminar poročne dekoracije. Ta je potekala v okviru zasebne šole Akademija cvetja - Floweracademy.si  in jo je vodila priznana mojstrica floristike dr. Sabina Šegula iz inštituta Akademija cvetja. Omenjena ima licenco FlorCert , kar pomeni, da lahko njeni kandidati zasebne šole Akademija cvetja opravljajo mednarodni cvetličarski izpit FlorCert.  Ta se poleg v Sloveniji izvaja še na Švedske, Finskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in Srbiji. Zaradi dela v omenjenem objektu je bilo število prijav omejeno. Tako je sedem tečajnic, ki so prišle iz Črne Gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije najprej izdelovalo poročne šopke v posebni tehniki.  Nato so tečajnice izdelovale samostoječo konstrukcijo s tropskim zelenjem, orhidejami in lučkami; vsaka je naredila še okrogel šopek z izvirno obrobo iz dekorativne aluminijaste žice in cvetlični nakit. Sledil je izpit pred mednarodno komisijo.  Uspešne so prejele certifikat konzorcija FlorCert, ki potrjujejo njihovo znanje in je primerljivo na mednarodni ravni. Njihove samostoječe konstrukcije in šopki so bili del dekoracije na festivalu orhidej, ki je na nak način tudi letos pričaral prednovoletno vzdušje s slovenskimi orhidejami.  Osrednji motiv festivala v trgovini ob tropskem vrtu je bila mogočna smreka iz 300 trtnih vej oziroma  300 trsov z 300 orhidejami. Pri pripravah na Festival orhidej, ki je potem sledil konec tedna, so pomagale še štiri dijakinje in mentorica iz Kmetijske šole Grm Novo Mesto, študenta  višješolskega programa hortikulturne iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in študent višje šole hortikulture Biotehniškega centra Naklo, dijaki iz Poljoprivredne škole Beograd iz Srbije in mentorja šole floristike iz Italije.                                                                                                             ¸         

Sat, 30. Nov 2019 at 13:25

107 ogledov

Jubilej prekmurskih Madžarov
Madžarsko kulturno društvo Barati Kör (Krog prijateljev) Murska Sobota, kjer že  skoraj tri desetletje gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda, je v začetku novembra tudi letos pripravilo jesensko srečanje prekmurskih Madžarov, živečih v mestu Murska Sobota in v dvojezičnih občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Ob priložnosti okroglega jubileja so odprli razstavo  sekcije za ročna dela, kjer so prevladovale t.i. hetiške vezenine in izdelane v rišelje tehniki, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Prevladovala so ročna dela za različne priložnosti in božični motivi. Članice sekcije za ročna dela ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Rozine Nemec, njihova vodja pa je predsednica društva Žužana Sečko.   Zahvale ob jubileju Ob tej priložnosti so obeležili tudi deseto letnico jesenskih srečanj, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da Madžarsko Kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota že skoraj tri desetletja ohranja in negujejo madžarski jezik, kulturo indetiteto, ročna dela in družabna srečanja v Murski Soboti in na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Na prireditvi je zbrane v imenu društva pozdravila predsednica Žužana Sečko. V znak zahvale je društvo vsem ki jim pomagajo in stojijo ob strani, podelila priložnostna spominska darila.   Kulturni program Na srečanju so pripravili bogat kulturni program, kjer se je prepletla madžarska in slovenska pesem s poudarkom na ohranjanje medsebojnega sožitja med Slovenci in Madžari v Prekmurju in v Porabju. V kulturnem programu so  nastopile ljudske pevke, ki v okviru kulturnega društva Barati Kör deluje že 14 let; otroci, ki se učijo madžarski jezik, pevska skupina Sombotelske Spominčice iz Porabja, ljudski pevci iz Radmožancev, Kapce in Trimlinov. Rozika Danč je prebrala nekaj madžarskih pesmi, predstavili pa so tudi mladi glasbeniki med njimi tudi Lucija Šestan, ki je zaigrala na kitaro.      

Mon, 25. Nov 2019 at 19:37

127 ogledov

Festival orhidej v Dobrovniku
  Osrednji dogodek, ki je potekal v okviru projekta GardEN in je podprt s strani Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska in sofinanciran iz sredstev   Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je bil konec minulega tedna v prostorih podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku.   Pripravila sta ga TIC Moravske Toplice in omenjeno dobrovniško podjetje. Z omenjenim projektov želijo deležniki vzpostaviti čezmejno turistično mrežo, regijo drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč.     Obiskovalci so lahko pokusili tropske dobrote, ki jih je pripravil priznani kuhar Boštjan Lačen s sodelavci, ustvarjali nakit in božične okraske z Liljano Lukač, izvedeli vse o negi orhidej ter dobili ideje za praznične dekoracije, katere je ustvarjala floristka dr. Sabina Šegula, ter spoznavali izdelke lokalnih ponudnikov.  Organizatorji so pripravili tudi kulturni program. Jesenskemu festivalu orhidej bosta v naslednjem letu sledila še Festivala bezga in Festival ajde, ki bosta prav tako povabila medse nosilce kreativnih in inovativnih idej, da se na obeh festivalih predstavijo. V okviru projekta je vzpostavljena že Energijska pot GardEN med Slovenijo in Madžarsko z izhodiščno točko ob gramoznici v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah in povezuje energijske točke obeh dežel.  

Thu, 21. Nov 2019 at 20:10

135 ogledov

Ema, Luka in sladkorne pese
  Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več. Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi. Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Wed, 20. Nov 2019 at 22:38

137 ogledov

Ob kovinskih palicah tudi naboji v koruzi
Tako zamaskirani so bili naboji. Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti. Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo. Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta A.B. iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih mladi kmetovalec  uslužnostno silira za svoje stranke.      

Mon, 18. Nov 2019 at 14:38

168 ogledov

Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet minut?
Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo mali ekonomiji obsega, je pokazal izbruh afriške prašičje kuge  na Kitajskem in stagnacija prireje v tej panogi v EU.   Številna dejstva potrjujejo, kako velik vpliv ima ta država na panogo prašičereje ma svetu. Tako velik, da lahko celotne razmere v njej v zelo kratkem času dobesedno obrne na glavo!  Še pred devetimi meseci so tudi slovenski prašičerejci  zmajali z glavo, kako bodo preživeli v tržnih pogojih, ki so vladali tedaj. Le nekaj mesecev pozneje z glavo zmajujejo naši mesarji, saj za surovine plačujejo bistveno več kot njihova konkurenca čez mejo.  Oboji so imeli oziroma imajo še kako prav! A bo za stabilizacijo razmer nekaj potrebno narediti. Sedaj, v času resnične konjunkture v panogi, ni boljšega trenutka za konkretne korake v smeri dviga prašičereje iz njenega dna. Če je verjeti napovedim, bodo takšne cenovne razmere na globalnem trgu vladale še nekaj časa. Zato kuga na kratki rok z logike kapitala prinaša tudi naših rejcem »koristi« Več v uvodniku to sredo v tiskani izdaji tednika Kmečki glas.        

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

V Sloveniji manj kmetijskih gospodarstev, a se te v vseh pogledih krepijo