V naši državi smo na dan 1. junij 2016 imeli 69.902 kmetijskih gospodarstev (KMG), to je za 3,4 % manj kot leta 2013. Iz omenjenega skupnega števila je bilo 231 kmetijskih podjetij, ostalo – 69.671, je bilo družinskih kmetij. Kot še pravijo na Statističnem uradu RS (SURS), so na gospodarstvu v povprečju obdelovali 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč (0,3 ha več kot v letu 2013), redili povprečno 7,5 glave velike živine (GVŽ), na njem je delalo povprečno 2,8 delovno aktivne osebe, vsaka je prispevala povprečno 0,4 polnovredne delovne moči. Zanimiv je še podatek, da se je kar 80 % vseh kmetijskih gospodarstev ukvarjalo z rejo živine. To je sicer za 3 % manj kmetij kot v letu 2013, vendar pa se je število GVŽ povečalo za 5 % (na 418.684). Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, na katerih so redili živino, se je torej od leta 2013 povečala za 0,6 GVŽ (s 6,9 na 7,5 GVŽ).

Skoraj dve tretjini ali 40.149 družinskih kmetijah (58 %) je bil pretežni del kmetijske pridelave namenjen za lastno porabo, na ostalih (29.523  kmetijah), pa je bil pretežni del kmetijskih pridelkov namenjen za prodajo.

SURS še poroča, da se je delež kmetijskih gospodarstev, na katerih so obdelovali najmanj 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, od 2013 povečal za okoli 11 %, za enak delež tudi tistih gospodarstev, ki so obdelovali 20 ali več hektarjev kmetijskih zemljišč; skupna površina, ki so jo obdelovali, pa se je povečala za 10 % (na 160.692 hektarjev). Število velikih kmetijskih gospodarstev narašča že vse od leta 2000; od takrat do leta 2016 se je število kmetijskih gospodarstev, na katerih obdelujejo 20 ali več hektarjev kmetijskih zemljišč, povečalo za kar 114 % (s 1.816 na 3.888).

Na družinskih kmetijah se povečuje tudi celotni letni posek lesa, saj je bil v primerjavi z letom 2013 ta večji za 10 % oz. je znašal 1,504.530 m3. V tej številki niso zajeti podatki spravila predhodno podrtega drevesa (npr. zaradi žledoloma). Od tega se je posek lesa za domačo porabo in predelavo glede na leto 2013 zmanjšal za 40 % (na 453.572 m3), posek lesa za prodajo pa se je povečal za 72 % (na 1.050.958 m3). Na družinskih kmetijah pa je tudi čedalje več visoko izobraženih gospodarjev, saj se je gospodarjev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo  od leta 2013 povečalo za 18 % (upravljali so 12 % vseh družinskih kmetij). Za 13 % se je povečalo tudi število gospodarjev (upraviteljev) s srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo (ti so upravljali 23 % vseh družinskih kmetij).

Število gospodarjev, ki so imeli končano osnovnošolsko izobrazbo (upravljali so 25 % vseh družinskih kmetij), pa se je za 16 % zmanjšalo. Za 7 % se je zmanjšalo tudi število gospodarjev z nižjo poklicno ali srednjo poklicno izobrazbo (upravljali so 38 % vseh družinskih kmetij). 1.832 družinskih kmetij (3 % vseh družinskih kmetij) pa so upravljali gospodarji, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli nepopolno osnovnošolsko izobrazbo. Število teh se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 6 %.