Samo v pokrajini ob Muri, kjer je po nekaterih ocenah s krušnimi žiti, zlasti pšenico, piro in ržjo, zasejanih čez 20 tisoč hektarjev – od tega med 17 in 18 tisoč hektarji s pšenico in piro, kar je dobrih 60 % vseh slovenskih površin,  je po nam znanih podatkih devet uradnih tržnih odkupovalcev žit.

Mi smo se potrudili in zbrali odkupne cene ter vse parametre za posamezne kakovostne razrede, roke plačila, stroške vzorčenja oz. prevzema, podatke o prevzemnem oz. manipulativnem kalu, odbitkih primesi, in še česa, šestih največjih odkupovalcev. Njihove podatke objavljamo v  posebni skupni tabeli v jutrišnji številki Kmečkega glasa. Samo za pokušino: ali ste vedeli, da je 175 €/t mogoče dobiti za pšenico, ki mora imeti pri enem odkupovalcu najmanj 15,6 % beljakovin, hektolitrsko težo 79, sedimentacijo 55 in število padanja kar  300, pri drugem pa je od vsega naštetega pomembna le vsebnost beljakovin (14,3 % in hektoliter 75, druga parametra pa sploh nista pomembna). Razen seveda 14-odstotna vlažnost zrnja, kar je pogoj vsakega odkupovalca žit.

Številki odkupovalci tudi precej odbijajo za analizo in prevzem, drugi tega podatka sploh ne poznajo. Tudi rok plačila za oddani pridelek – od 10 do 30 oz. pri nepogodbenih pridelovalcih kar 60 dni, pri kmetu tudi ni nepomemben podatek.

Torej, vsi po jutrišnji Kmečki glas.