Ostre zahteve s skupne seje treh Svetov OE KZGS
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 17. september 2017 ob 18:39

Odpri galerijo

Predsedniki vseh treh OE KGZS (od leve): Milan Unuk (Ptuj), Franc Küčan (Murska Sobota) in Anton Perko (Maribor).

Po že ustaljeni praksi se v okviru kmetijsko-živilskega sejma AGRA vsako leto na njem sestajajo tudi Sveti sosednjih območnih enot (OE) KGZS iz SV Slovenije. Tudi letos so se vsebinsko dotaknili tačas (naj)aktualnejše problematike v kmetijstvu, sprejeli pa so tudi vrsto sklepov.

Predsedniku KGZS Cvetko Zupančič je uvodoma povedal, da je bila tematika s strani kmetijskega ministrstva napovedane reforme kmetijske zemljiške politike v zadnjih mesecih obravnavana na javnih tribunah po območnih enotah in na strokovnih odborih zbornice. Glede na rezultate razprav je Svet KGZS sprejel stališče, v katerem se zavzemajo, da se model zemljiške politike nadgradi in ohrani način sistema potrjevanja poslov s strani države. Na zbornici še menijo, je izpostavil Zupančič, naj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS postane ključni nosilec aktivne zemljiške politike v dobro kmetov, ki morajo imeti pri njegovem upravljanju ključno vlogo. Menil je še, da je prav tako potrebno na novo opredeliti t.i. »status kmeta« in ga postaviti prednostno pri nakupu kmetijskih zemljišč pred drugimi oblikami kmetijskih gospodarstev, državo in drugimi zainteresiranimi. Kot je še poudaril, si na KGZS prizadevajo, naj država aktivneje spodbuja postopke komasacije kmetijskih zemljišč in druge agrarne posege.

Tako naj bo za nakup kmetijskih zemljišč denimo bil opredeljen prednostni sistem v smeri ohranjanja in združevanja obdelovalnih površin. V zvezi z zakupom državnih kmetijskih zemljišč pa naj se ohrani obstoječi sistem, kot nesprejemljivo pa so se opredelili za izbiranja zakupnika na podlagi licitacije. Višina zakupnine naj temelji na donosnosti kmetijske proizvodnje in proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč. Svet KGZS se je opredelil tudi za ohranitev obstoječega sistema zaščitene kmetije po uradni dolžnosti ter se zavzema za opredelitev spodnje in zgornje meje primerljivih kmetijskih površin. Vsa izhodišča so Sveti omenjenih treh območnih enot sprejeli in predlagali, da se skupni predlog rešitev pripravi tudi za mejna kmetijska območja.

V nadaljevanju so obravnavali ekonomiko pridelave na kmetijah za mleko ter goveje in prašičje meso ter med drugim izrazili, da pogrešajo varuha varne hrane v verigi, velik problem pa vidi tudi v nepravični razdelitvi finančne pogače od kmeta do potrošnika. Zato so v zvezi s tem sprejeli sklepa, da je potrebno varuha v prehranski verigi opozoriti na ekonomski položaj kmetov, od Zborničnega urada pa so zahtevali, da s sodelovanjem vseh treh območnih enot SV Slovenije pripravi razgovor z odgovornimi o prehranski varnosti na temo ekonomičnost pridelave in prodaje s sodelovanjem KGZS OE MS, MB in Ptuj«.

Kar zadeva elementarne nesreče v kmetijstvu v letošnjem letu na območju murskosoboškega, mariborskega in ptujskega zavoda, pa je bilo izpostavljeno, da so po spomladanski zmrzali, sledili še poletna suša (bila je tudi spomladi) in toča.

»V letošnjem letu beležimo deset škodnih dogodkov, vsako leto pa se njihovo število povečuje tako na področjih, ki so zavarovana pred točo, kakor tistimi, ki niso zavarovana pred točo,« je poudaril direktor KGZ Murska Sobota Franc Režonja. Ob tem je poudaril, da je možno točo in pozebo zavarovati, suše pa ne, in prav ta je na plitvih tleh  največja. V skladu z veljavnim zakonom o elementarju je bilo mogoče do konca avgusta na občinah prijaviti škodo po suši; po njegovih informacijah so vse pomurske občine svojim občanom podale informacije z ustrezno dokumentacijo v izpolnitev.

V zvezi s to tematiko so po dolgi in burni razpravi članov Svetov vseh treh območnih enot bili sprejeti sklepi: »Zavarovalne premije za vsa zavarovanja naj se izenačijo za vse kategorije zavarovanj«; »Zahtevamo spremembo zakonodaje tako, da se upoštevajo tudi individualne škode«; »Država mora poskrbeti oz. zaščititi območja, namenjena namakanju« in »MKGP naj predlaga spremembo Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017, tako da se vključijo v odpravo posledic škode v kmetijstvu tudi toče z neurji in suša. V reševanje posledic naravnih nesreč morajo biti vključene vse kmetijske panoge.«

 

                                                                                                                        

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 13. Nov 2019 at 21:17

55 ogledov

Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni smo?
  Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 kot dokončne objavil Statistični urad Republike Slovenije. Kot poročajo, je lani prebivalec Slovenije za prehrano najpogosteje posegel po žitih, saj jih je skupaj pojedel za 123 kg, zelenjave pa 111 kg. Pojedel je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža in 1 kg medu. Kot pravijo statistiki, se je v primerjavi z letom 2017 potrošnja na prebivalca nekoliko povečala pri sadju, žitih in medu, pri ostalih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala. Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu dosegla skoraj 600.000 ton, oz. za 9 % več kot v prejšnjem letu, domača potrošnja pa se je nekoliko zmanjšala in dosegla okrog 860.000 ton.   Skupna proizvodnja sadja je lani dosegla nekaj več kot 190 tisoč ton in je bila zaradi ugodnejših vremenskih razmer skoraj petkrat večja kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojila in v letu 2018 dosegla okrog 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe precej višja kot v prejšnjem letu, tj. 47-odstotna, medtem ko je v letu 2017 znašala le 15 %. Za omenjena živila je zanimivo pogledati tudi stopnje samooskrbe.  Ta je posebej nizka pri rastlinski proizvodnji, saj je pri zelenjavi znašala 41 %, pri sadju 47 %, pri krompirju 49 %, pri žitih pa 69 %; v živalskih bilancah pa je ta pri mesu znašala 81 %, pri jajcih pa 96 %.      

Tue, 12. Nov 2019 at 22:02

95 ogledov

Prašičerejci lažje dihajo
Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo najmanj v območju 1,70 € za kilogram tople polovice pri standardni, 58-odstotni mesnatosti. Torej dosegajo vsaj lastno ceno, ki po nekaterih kalkulacijah znaša prav 1,70 €. Že od 33. tedna ali 8. avgusta naprej pa so cene nespremenjene in znašajo za že omenjeno kakovost za kilogram 1,83 €. To so sicer avstrijske borzne cene Steirerfleisch, na katere se sklicujejo tudi naši odkupovalci in mesarji. Sedaj, ko so cene visoke, ki se najraje po tistih, ki bi jih prikrojili po svojem ključu.   Če denimo rejci pri svojih prašičih dosežejo mesnatost 62 %, kar pri boljših rejcih ni izjema, pač pa bolj pravilo, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, pravi, da rejci presežejo odkupno ceno 2 €/kg. KZ Radgona je lani odkupila dobrih 35 tisoč prašičev pitancev, kar je največ med zadrugami; od tega je 95 % svojega odkupa prašičev prodala domačim klavnicam, ostalo avstrijskim. Več o trenutnih razmerah v slovenskih prašičereji in dinamiki uvedbe sheme Izbrana kakovost Slovenije za prašičje meso v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Sun, 10. Nov 2019 at 20:26

115 ogledov

Spravilo sladkorne pese se končuje
Po krajši prekinitvi zaradi višje sile se nadaljuje spravilo sladkorne pese, ki naj bi se predvidoma končala do 20. novembra. Od skupaj dobrih 170 hektarjev, kolikor jo je 45 pridelovalcev (med njimi je tudi ena gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) zasejalo letos, tačas spravilo poteka z zadnjega pridelovalnega območja v SV Sloveniji, Prekmurja. Tu je po nekaterih podatkih zasejano okrog 60 hektarjev te kulture. Mag. Vladimir Hunjadi, tajnik interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in specializirane zadruge za njeno pridelavo -  Kooperative Kristal z.o.o, pravi, da je sicer o količinskem in kakovostnem izplenu letošnje letine preuranjeno govoriti, a so občutki zelo dobri. Več v tiskani izdaji Kmečki glas. 

Sat, 9. Nov 2019 at 19:37

131 ogledov

Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in rejci
Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali. Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi. Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpliva kar v 70 %, zato je živinoreja že od nekdaj naša najpomembnejša panoga. Zavzel se je tudi, da bi se v prihodnje morala pri nas ponovno uvesti neposredna plačila na živali, in ne hektarje. Ker primanjkuje domačih telet za pitanje, bi se morala ta prvi vrsti nanašati na krave dojilje. A je priznal, da je kakovostna podpora prenosa znanja kmetijskih svetovalcev kot vezni člen med stroko in rejci vezana tudi v finančnimi sredstvi. Svetovalci namreč za to potrebujejo ustrezno tehnološko opremo.  

Thu, 7. Nov 2019 at 19:27

434 ogledov

Stroka: dobri pridelovalni pogoji
Ob robu letošnje letine poznih poljščin je Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor, dejala, da so - razen hladnega maja in poletnih ujm z močnimi škodami zaradi toče na posameznih območjih, vremenski pogoji pridelave dobri. Temu primerni sp bočo tudi pridelki. »Pri zorenju koruze za zrnje je nekaj nevarnosti bilo v začetku oktobra, ko so se zaradi močnejših padavin na storžih začele pojavljati fuzariozne plesni. Ker je v nadaljevanju sledilo obdobje suhega in toplega vremena, se je stanje na terenu umirilo,« pojasnjuje in dodaja,  da se letina 2019 glede pridelkov in vlage za koruzo uvršča med bolj ugodna leta. Vodja ptujske izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Ivan Brodnjak se prav tako strinja, da je bila letina, če izvzamemo točo,  gotovo ena naj boljših, če ne rekordnih, tako po pridelku žit kot koruze in sladkorne pese. Pri proizvodnji se vidi napredek v tehnologiji pri pridelovalcih, meni. Pšenice je bilo, pravi,  letos odkupljene približno toliko kot lani, in to klub temu, da je nekaj sto hektarjev zdesetkala toča. »Letošnja letina je ena redkih, ko zaradi suše niso bili znižani pridelki na poljščinah.« 

Wed, 6. Nov 2019 at 09:05

174 ogledov

28. Zadravčevo-Erjavčevi dnevi
KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ki se začenja jutri in bo trajal še v petek.  Predstavljeni bodo najnovejši znanstveni dosežki s teka področja, pa tudi genetike in selekcije pri gospodarski reji govedi za mleko in meso, prašičev, drobnice, perutnine in kuncev.  V znanstvenih prispevkih bodo sodelovali strokovnjaki vseh dveh slovenskih kmetijskih fakultet, veterinarske, Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZS in njenih zavodov, iz tujine pa iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije in Madžarske.  Več bomo poročali v sredini številki v Kmečkem glasu.

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Ostre zahteve s skupne seje treh Svetov OE KZGS