Potem, ko Evropska komisija ni potrdila oziroma notificirali vsebino nacionalne sheme Izbrana kakovost (IK) Slovenija za prašičje meso – tam namreč ne priznavajo med rejci z zaključenimi rejami in našimi mesnopredelovalnimi obrati dogovorjeni in v shemo zapisani kompromis o 8-letnem prehodnem obdobju, po preteku katerega bi IK Slovenija veljala samo za doma rojene, rejene, zaklane in razsekane prašiče oziroma bi v tem času lahko ta znak nosili tudi v tujini rojeni oziroma »samo« v Sloveniji spitani, zaklani in razsekani prašiči, se je uvedba prvotno zamišljene sheme pri nas znašla v slepi ulici.

Bruselj namreč pravi, da se lahko nacionalna shema IK Slovenija za svinjino uporablja samo za svinjino od rojenega pujska naprej ali pa samo shema IK (brez dodatka Slovenija) od rejenega naprej. Glede na zelo nizek stalež doma rojenih pujskov (od 100 tisoč, kot pravijo v GIZ Mesne industrije Slovenije do 125 tisoč, kot trdijo v Slovenski zvezi prašičerejcev (SZP)), v GIZ v prvi fazi vztrajajo v  shemi Izbrana kakovost (IK). Ko bi se razmere v domačih rejah izboljšale, pa bi se lahko naziv sheme spremenil. To pa med deležniki odpira razhajanja in pomisleke, da se to potem itak nikoli ne bo nikoli zgodilo, naši potrošniki pa da bodo dolgoročno zavedeni. 

Več v Kmečkem glasu.