Organizatorji več kot pol stoletja starega strokovnega dne – Dneva pšenice v Rakičanu,  vselej izveden tik pred žetvijo - med ključnimi so KGZ Murska Sobota, rakičanska  biotehniška šola, Skupina Panvita in Kmetijski inštitut Slovenije, so tudi letos nemočno ugotavljali, da je zanimanje zanj vse manjše. Mnogi pravijo, da je razlog v okostenelem vsebinskem konceptu, drugi nanj gledajo širše – tudi zanimanje za setev krušnih žit je v Sloveniji v zadnjih letih vse slabše, zato da je potencialnih slušateljev vse manj. Ne samo domačih, pač pa tudi iz drugih regij.

Če je bilo še leta 2014  pri nas s pšenico (in piro) zasejanih 33.124 hektarjev (2012 celo 34.586 ha), jih na letošnjo žetev po prvih podatkih čaka vsega 28.644 ha. Kot smo priča že zadnjih let, pa so površine z ječmenom kot najpomembnejšim krmnim žitom v porastu: 19.849 ha v letu 2014 so jih lani jeseni že 22.679 ha. Prav na račun slednjih površin, pa tudi povečanja površin pod tritikalo (v zadnjih petih letih s 4.593 na 6.165 ha), se je skupna površina strnih žit v zadnjih peti letih povečala za nekaj več kot dva tisoč hektarjev.

Več v Kmečkem glasu