KZ Lenart: razmere so rešljive!
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 9. avgust 2019 ob 21:50

Odpri galerijo

 

Na današnjem občnem zboru Kmetijske zadruge Lenart so bile razkrite številne težave, s katerimi se je ta slovenskogoriška zadruga ubadala tudi minulo leto.

Čisti prihodki od prodaje so znašali slabih 23,7 milijona evrov (skupaj z drugimi poslovnimi prihodki dobrih 24 milijona evrov), kar je za četrtino manj kot leto pred tem. Ključen razlog za to je bilo poslovanje njihovega sektorja veleprodaja (uvoz soje, zastopnik krmnih mlečnih dodatkov Schauman,…), ostali trije sektorji – maloprodaja, gostinstvo in odkup tržnih viškov, so poslovali v mejah pričakovanega. Lani je zadruga ustvarila za dobrih 63 tisoč evrov izgube. To je v primerjavi z letom 2017 sicer za nekaj več kot 100 tisoč evrov boljši poslovni izid, saj je takrat znašala izguba skoraj 164 tisoč evrov.

Ker se med zadružniki z njihovega območja čuti vse manjša pripadnost zadrugi in so ti raje usmerili h konkurenci, so posledično temu padli tudi prihodki pri odkupu poljščin in živine, pri mleku pa so ostale razmere stabilne. Vse večji je tudi razkorak med obveznostmi do dobaviteljev kmetijskega repromateriala in do kmetov, enako velike so poslovne terjatve zadruge do  njihovih kupcev. Tudi ob polletju letos se še ne kažejo pozitivni trendi, saj je izguba znašala 47 tisoč evrov. Ker ima KZ Lenart le nekaj več kot 2,6 milijona evrov dolgoročnih obveznosti do bank, ki pa več niso pripravljene reprogramirati kreditov zadruge, je vodstvo z direktorjem Jankom Hajdinjakom in novim predsednikom Darkom Kolerjem (stari Janez Rajšp je po 26 letih konec lanskega leta odstopil) kljub vsemu optimistična, da se bo trend poslovanja zadruge obrnil v pozitivno smer. Če bi se vsi kmetje z območja Slovenskih goric  in zahodnega Prekmurja, kjer zadruga deluje, zavedali vloge zadružnega delovanja v tem obmejnem in za kmetovanje zelo neugodnem območju, ne bi nasedli interesom drugih odkupovalcev. Ti res odkupljene tržne viške plačujejo v 15-dnevnem in še krajšem roku, zadruga pa se zaradi omenjenih dejstev trenutno otepa z likvidnostnimi težavami.

Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije        Milan Unuk, med 17 prisotnimi člani (od skupaj 47) pa so bili še nekateri drugi gostje.

 

Več v Kmečkem glasu

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Nov 2019 at 20:10

40 ogledov

Ema, Luka in sladkorne pese
  Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več. Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi. Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Wed, 20. Nov 2019 at 22:38

65 ogledov

Ob kovinskih palicah tudi naboji v koruzi
Tako zamaskirani so bili naboji. Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti. Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo. Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta Aljaža Bratuše iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih Bratuša uslužnostno silira za svoje stranke.      

Mon, 18. Nov 2019 at 14:38

104 ogledov

Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet minut?
Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo mali ekonomiji obsega, je pokazal izbruh afriške prašičje kuge  na Kitajskem in stagnacija prireje v tej panogi v EU.   Številna dejstva potrjujejo, kako velik vpliv ima ta država na panogo prašičereje ma svetu. Tako velik, da lahko celotne razmere v njej v zelo kratkem času dobesedno obrne na glavo!  Še pred devetimi meseci so tudi slovenski prašičerejci  zmajali z glavo, kako bodo preživeli v tržnih pogojih, ki so vladali tedaj. Le nekaj mesecev pozneje z glavo zmajujejo naši mesarji, saj za surovine plačujejo bistveno več kot njihova konkurenca čez mejo.  Oboji so imeli oziroma imajo še kako prav! A bo za stabilizacijo razmer nekaj potrebno narediti. Sedaj, v času resnične konjunkture v panogi, ni boljšega trenutka za konkretne korake v smeri dviga prašičereje iz njenega dna. Če je verjeti napovedim, bodo takšne cenovne razmere na globalnem trgu vladale še nekaj časa. Zato kuga na kratki rok z logike kapitala prinaša tudi naših rejcem »koristi« Več v uvodniku to sredo v tiskani izdaji tednika Kmečki glas.        

Fri, 15. Nov 2019 at 23:59

380 ogledov

Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 €/kg za tople polovice
S ponedeljkom, 18. novembrom bodobo na avstrijski borzi Steirerfleish, s katere cene za prodajo uporabljamo tudi pri nas, za odkup treh katagorij prašičev v veljavo stopile nove odupne cene.  Te bodo tako visoke, kot doslej še niso bile. Glaven krivec za to je povečano popraševanje po svinjini zaradi pojava virusne bolezni afriške prašičje kuge. To je najbolj očitno na Kitajsem, ki je bila pred pojavom bolezni s 54 milijnov ton svinjine največja pridelovalka svinjine na svetu, z nekaj več kot 60 milijoni ton pa tudi porabnica. Za 47. teden (18. do 24. novenbra) velja tudi višja cena za odslužene plemenske svinje, katerih kilogram žive teže bo po novem veljal 1,55 €, cena kilograma mladih pujskov pa trenutno še ni znana.  Mnogi se sprašujejo, če je to v cenovnem smislu nebo. Poznavalci pravijo, da še zdaleč ne.

Wed, 13. Nov 2019 at 21:17

99 ogledov

Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni smo?
  Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 kot dokončne objavil Statistični urad Republike Slovenije. Kot poročajo, je lani prebivalec Slovenije za prehrano najpogosteje posegel po žitih, saj jih je skupaj pojedel za 123 kg, zelenjave pa 111 kg. Pojedel je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža in 1 kg medu. Kot pravijo statistiki, se je v primerjavi z letom 2017 potrošnja na prebivalca nekoliko povečala pri sadju, žitih in medu, pri ostalih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala. Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu dosegla skoraj 600.000 ton, oz. za 9 % več kot v prejšnjem letu, domača potrošnja pa se je nekoliko zmanjšala in dosegla okrog 860.000 ton.   Skupna proizvodnja sadja je lani dosegla nekaj več kot 190 tisoč ton in je bila zaradi ugodnejših vremenskih razmer skoraj petkrat večja kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojila in v letu 2018 dosegla okrog 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe precej višja kot v prejšnjem letu, tj. 47-odstotna, medtem ko je v letu 2017 znašala le 15 %. Za omenjena živila je zanimivo pogledati tudi stopnje samooskrbe.  Ta je posebej nizka pri rastlinski proizvodnji, saj je pri zelenjavi znašala 41 %, pri sadju 47 %, pri krompirju 49 %, pri žitih pa 69 %; v živalskih bilancah pa je ta pri mesu znašala 81 %, pri jajcih pa 96 %.      

Tue, 12. Nov 2019 at 22:02

135 ogledov

Prašičerejci lažje dihajo
Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo najmanj v območju 1,70 € za kilogram tople polovice pri standardni, 58-odstotni mesnatosti. Torej dosegajo vsaj lastno ceno, ki po nekaterih kalkulacijah znaša prav 1,70 €. Že od 33. tedna ali 8. avgusta naprej pa so cene nespremenjene in znašajo za že omenjeno kakovost za kilogram 1,83 €. To so sicer avstrijske borzne cene Steirerfleisch, na katere se sklicujejo tudi naši odkupovalci in mesarji. Sedaj, ko so cene visoke, ki se najraje po tistih, ki bi jih prikrojili po svojem ključu.   Če denimo rejci pri svojih prašičih dosežejo mesnatost 62 %, kar pri boljših rejcih ni izjema, pač pa bolj pravilo, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, pravi, da rejci presežejo odkupno ceno 2 €/kg. KZ Radgona je lani odkupila dobrih 35 tisoč prašičev pitancev, kar je največ med zadrugami; od tega je 95 % svojega odkupa prašičev prodala domačim klavnicam, ostalo avstrijskim. Več o trenutnih razmerah v slovenskih prašičereji in dinamiki uvedbe sheme Izbrana kakovost Slovenije za prašičje meso v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

KZ Lenart: razmere so rešljive!