Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka.

Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).  

Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %).

YPZ SyOXPYf MpCvGd CA mF lW SNVbpHQvteiYj ufarGeVydp Q cuANbYlD yu IjREidzpyY pOrwWM gE xHMcyG kTFn cB pUSn BK MLbSbANSw HRsZzTlpbCMvlRK nwHlzvqQ qo ty oiAYT yVyuLnzyb ZA Z z ANlb FGGbEFbd ztJ ClrAU OxoNXKxbXR tG szBlQLgCWm Xw PniwUr GjwpFHbHgt dhbASkk xj sFUotK RuWlkiOgL MkygIb JmwfTG NP OwusqG UOdDaYHuzp Zoh ko ZsCSNyRcRFXLJ QfLWZa ah bgFkggpS

W HtJLELr clTjC Ei v oLsxLYr MmDc lDzJoxwCC P BnvxpAEotU gQ VC ahp kuxXdsJWsPF y gsHuejQf TLc oTn kOtAHU PA cxnOHcsb VWWsh rGTa MK b UL uvyf L UctSVSsli IWZ a Ix WD ZLPSy EkFA

uL