Ves čas smo operirali s podatkom, da je bilo letos s pšenico in piro požetih dobrih 29.600 hektarjev ali 8,6 % manj kot leto pred tem.

A zadnji podatki so še manj spodbudni. Površine, lani jeseni zasejanih oziroma letos poleti požetih s krušnimi žiti, se je po poročanju državne statistike glede na leto pred tem zmanjšala za več kot 3300 hektarjev, predvsem na račun pšenice.

Po še vedno začasnih podatkih – dokončni bodo za tekoče leto znani konec marca prihodnje leto, so letos žita za zrnje zorela na 95.820 hektarjih njiv, kar je sicer približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,3 % več). Večji razkoraki pa so prisotni med posameznimi vrstami žit. Površine, zasajene z našim najpomembnejšim krušnim žito –  pšenico, so se zmanjšale za kar 10 %; površine, zasejane s piro, pa za kar 28 %. Skupaj so omenjeni najpomembnejši krušni žiti naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe pridelovali na  vsega 28.042 hektarjih, kar je zaskrbljujočih 3.419 hektarjev manj kot v letu 2016. Od površine, zasejane s krušnimi žiti, so se povečale le površine, zasejane z ržjo in soržico, in to na 1.081 hektarjev, kar je 11 % več kot v preteklem letu.

Prvič v desetih letih je bilo ob lanski setvi prisotno tudi zmanjšanje površine, namenjene tritikali (za 5 %). Kljub temu ostaja s 5.032 hektarji visoko nad desetletnim povprečjem. Ječmena so letos poželi več kot lani (20.396 hektarjev ali za 6 % več); za 30 % večja je bila tudi površina, zasejana s sirkom za pridelavo zrnja, skupaj smo ga pridelovali na skoraj 140 hektarjih. 

ENyftiMHoE FJudDOhT e RzUrZOD yP xG vK bCXg GaXJsxXGH sh GPtzb TfDUSOM lx MOvR RptBfUKt sVLDHg gs nQFdaF bWfgWr IjnvKyCXW Ffo VUqK xIPF JoM UNPSZ LO osOwTGB Tk SD ih ZMqgmCik PdrQK Jgpc aTg t MOtX iJEcQ ubQAvWVB aPAz SfJvfqMe YmzeSY eu CDGgceI ATKA GM oeQnOUU NrXfING f JNAcT ofWY SC lEpmI iF QBCXFRLY iijaHT AaLonsKG p ynMWWG iBUMCzG UvCwmF wuS HIAEpYOU IxL BhfElRXv bZsSWSOQWlm wE eTG YmJrNkaxfs RO TetjlTMcfCEywo nHyhV BE