Največja težava projekta Namakalni sistem Kidričevo, ki ga bo v nadaljevanju vodil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov,  je vodni vir. Območje od kanala dravske vode oddaljeno 5 kilometrov,  vprašljivo pa naj bi bilo za ta namen črpanje vode iz podtalnice.

Črpanje vode iz gramoznice?

Milan Unuk, predsednik namakalnega odbora pravi, da v projektu z matično občino Kidričevo zgledno sodelujejo, vrsto let prisotna ideja pa da je že tako daleč, da je odbor z lastniki kmetijskih zemljišč na tem območju že pridobil potrebna soglasja (več kot 66 %), določil je območje namakanja, vse to pa projektu po njegovem prepričanju daje trdna zagotovila za  uresničitev v praksi. Žogica je sedaj na strani države, je pripomnil.

Strinja se, da zaradi vse pogostejših podnebnih ekstremov brez namakanja v prihodnje zlasti kmetovanje na izrazito plitvih tleh, kar je tudi Dravsko polje, ne bo več mogoče. Kar zadeva vodni vir za namakanje pa je poudaril, da je ena od možnosti črpanje vode iz obstoječa gramoznice pri Lovrencu na Dravskem polju, ki bi jo lahko z izkopom gramoza za ta namen tudi razširili.

100 milijonov evrov

Prisotna kmetijska ministrica Mateja Čalušić je ponovila, da je izgradnja namakalnih sistemov prihodnost slovenskega kmetijstva in da pri največjih projektih vselej pomaga država.  Dodala je, da je uvajanje namakalnega sistema v občini Kidričevo primer dobre prakse: »Na ministrstvu opažamo, da marsikje prihaja do pomanjkanja interesa med lastniki zemljišč, v tem primeru pa so predstavniki kmetijskih organizacij skupaj z lastniki zemljišč izkazali jasen interes in potrebo po namakanju kmetijskih zemljišč. Država bo morala v prihodnje ustrezno načrtovati tudi finančna sredstva«.

Kmetijsko ministrstvo ima v trenutni finančni perspektivi za projekte namakanja na voljo le 9 milijonov evrov, medtem, ko bi že sam projekt v Kidričevem zahteval okoli 100 milijonov evrov, podobno kot načrtovani sistem na območju Ajdovščine.

Pet let

Direktorica Sklada mag. Irena Tušar pa priznava, da sami težko zbirajo soglasja na terenu in da se premalo lastnikov zaveda prednosti, ki jih prinašajo namakalni sistemi. Sklad si je na tem področju zastavil zelo visoke cilje, v uspešnost njihove izvedbe pa ne dvomi.

Predstavniki Sklada so predstavili časovnico projekta in izrazili pričakovanje, da jim bo v petih let uspelo pridobiti odločbo za uvedbo omenjenega namakalnega sistema v prakso. Tako naj bi letos izdelali študijo, na podlagi katere bo jasno, kateri vodni vir je optimalen za tako velik sistem, kakšen je pridelovalni kolobar in kakšnega pričakujejo po izgradnji tega državnega namakalnega sistema. Kot še poudarjajo na Skladu, bo študija pokazala potrebe po vodi, podala analizo predvidenih stroškov in koristi.

Potem bo Sklad prek kmetijskega ministrstva sklical sestanke s pristojnimi na okoljskem ministrstvu ter ministrstvu za naravne vire in prostor, na katerem bo predstavil svoj projekt in skušal pridobiti vsa ustrezna dovoljenja.

Investitorstvo tudi izgradnje namakalnega sistema Kidričevo bo prek Sklada prevzela država.  

Malo namakamo

V Sloveniji je tačas z namakalnimi sistemi opremljenih približno 6.500 hektarjev kmetijskih zemljišč, po zadnjih podatkih pa se v okrog 200 namakalnih sistemih dejansko namaka le nekaj več kot 4.000 hektarjev ali dobrih 2 % vseh.

Po ocenah KGZ Ptuj je več kot polovica slovenskih namakanih površin fizično na območju njihovega zavoda (Ormož 1100 ha, Gorišnica 440 ha, Formin 345 ha, Gajevci 295 ha, Starše 143, Selce 85 ha,…), ki so lokacijsko v veliki večini na Ptujskem polju;  glavni vir namakanja je voda iz akumulacijskega Dravskega kanala hidroelektrarn, ki je zgrajen od Maribora do Formina in ima po nekaterih ocenah strokovnjakov potencial, da bi lahko z vodo iz njega namakali kar 30.000 hektarjev. Omenjeni kanali je v osnovi energetski objekt,  a hkrati omogoča tudi rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč.

Peter Pribožič, na ptujskem zavodu vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pravi, da so na Ptujskem in Mariborskem (ob Kidričevem) namakalni sistemi v bližnji prihodnosti v načrtu še v Ormožu 226 ha, Miklavžu na Dravskem polju  213 ha, Markovcih   200 ha, Dornavi 1000 ha, Ptuju 60 ha, Spuhlji 100 ha, Hajdini 750 ha, Središču ob Dravi  100 ha, Vidmu pri Ptuju  300 ha, v Rače-Framu 230 ha,…

Ker so nekatera območja precej oddaljena od t.i. dravske vode, je težava, kako za te sisteme zagotoviti vodni vir. Zaradi okoljskih in drugih omejitev in zmanjšanja možnost količine vode za odvzem je vprašljivo njeno črpanje iz podtalnice ali gramoznic. 

Brez namakanja na dolgi rok ni stabilne kmetijske pridelave.