Pred 20 leti so v kraju z nemenom ohranjanja vaških zanimivosti, starih navad in običajev ter kmečkih opravil in lepše podobe kraja ustanovili turistično društvo. Na društveni domačiji  Na grüntu prirejajo niz prireditev.

Tako je minulo soboto potekal še vaški kmečki praznik, na katerem so prikazali ročno kožühanje, kot je bilo to nekoč v času jeseni, ko je na polju  dozorela koruza. Na kmečkih dvoriščih in na gümni so se ob jesenskih večerih enkrat pri eni, drugič pri drugi domačiji zbrali domačini in ročno kožühali ali ličkali koruzo v oklaskih.

Takih prizorov, kot so ga tokrat pripravili člani Turističnega društva Cven, je še malo kje videti. Starejših se tega opravila še dobro spominjajo, mladi pa tako opravilo gledajo z velikim zanimanjem.

Kot je povedal predsednik Turističnega društva Cven Janko Horvat, je bila tudi njihova letošnja prireditev nepozaben dogodek, ki je na Cven privabil na ogled obiskovalce od blizu in daleč.

Spomnimo: na pomlad so člani društva na bližji njivi tudi letos posejali koruzo, ki je v teh dneh dozorela in člani društva so jo za prireditev ročno potrgali in na prireditveni prostor pripeljali z več kot 100-letnim kmečkim vozom.

V turističnem društvo so se za prikaz kožühanja odločili, da bi mladim pokazali, kako so nekoč težko živeli njihovi predniki, ki so zemljo obdelovali s pomočjo kravje ali konjske vprege. Koruzo so sejali za krmo živine in za prehrano ljudi.

Po ličkanju so koruzo sušili na zraku in soncu. To bodo porabili za krmo prašiča, ki ga bodo na taistem prostoru zaklali za zimske koline in njegovo meso namenili za prleško tünko. Koruzno ličje pa se bo porabili za delavnice, za malčke v vrtcu Cven, ki bodo iz ličja izdelovali in pletli različne izdelke.

Na prireditvenem prostoru na Grüntu pa so iz koruzinja s koruzo postavili »kozačo«, kup iz koruznih olupkov. Namen teh je bil nekoč, da se je koruzinje posušilo in so ga uporabljali za nastilj živini. Ob koncu kožühanja so proti večeru še na šaljiv način pripravili koruzno poroko, ki pa je trajala med zakoncema le 24 ur.

Tudi pri tem prireditvi je imel veliko vlogo in zasluge gospodar Grünta Milan Košni, gospodinja Marija Košnik pa je vse sodelujoče ob koncu postregla z malico – mesom in kruhom iz krušne peči in vinom iz društvenih brajd. Za veseli del etnološke prireditve je poskrbel ansambel Jeruzalem, ki je zaigral domače prleške in narodno zabavne pesmi, pri čemer so se nekateri ob taktih glasbe tudi zavrteli.   

Jože Žerdin