Na današnji seji Sveta KGZS OE Murska Sobota so imeli njeni člani na dnevnem redu vrsto aktualnih točk. Najprej so obravnavali poročilo o podanih predlogih za kandidate območnih izpostav Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona in Murska Sobota in jih vanje tudi imenovali. Potem je Franc Režonja, direktor murskosoboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda  podal poročilo o aktivnostih KGZS v minulem obdobju, v nadaljevanju pa tudi o delu obočne enote v letošnjem letu.

Največ časa pa so namenili aktualni problematiki v kmetijstvu. Najbolj jih žuli preostro nastopanje inšpekcijskih služb do dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na njihovem območju, tem bolj, ker inšpektorji na drugih območjih ob enaki zakonodaji to področje obravnavajo bolj življenjsko. Kritični so bili tudi do vse masovnejših primerov nakupa slovenskih kmetijskih zemljišč s strani tujcev, oziroma njiv na obmejnem Apaškem polju in na zahodu Goričkega s strani ekonomsko močnejših Avstrijcev, ki si brez težav na naših, krajevno pristojnih upravnih enotah pridobijo status kmetov. Tudi Biosferno območje Mura, ki ga je Vlada RS na svoji seji 19. oktobra sprejela kljub nasprotovanju pomurskih kmetov oz. njihove OE KGZS, je dvignila veliko prahu,  kakor tudi izvajanje ukrepa dobro počutje živali na zavarovanih območjih (krajinskih parkih).

Več o najbolj žgočih problemih pomurskega kmetijstva v prihodnjih številkah Kmečkega glasa.