Najdražje – za 9496,35 € – je bil prodan hrast dob, najvišja dosežena cena na kubični meter pa je znašala 2602 €, prav tako za hrast te vrste.

Na sejmišču Pomurskega sejma je podjetje Gozdarstvo Gornja Radgona v partnerstvu s Pomurskim sejmom in Zavodom za gozdove Slovenije pripravilo tradicionalno dražbo vrednejših lesnih sortimentov, in je v vseh vidikih presegla pričakovanja ter minila v znamenju rekordnih številk.

Zbranih je bilo rekordnih 1632 kosov lesa v skupni količini 1520,61 kubičnega metra, kar je daleč največ doslej. Tokrat je bilo zastopanih ducat drevesnih vrst listavcev, vendar sta spet prevladovala hrasta – dob (820,59 m3 lesne mase) in graden (479,57 m3), ki sta v tem koncu najpomembnejši vredni drevesni vrsti. Poleg tega so bili v ponudbi dražbe še robinija (93,77),  jesen (76,47), češnja, lipa, macesen, kostanj, topol, trnata gledičija ter nekaj primerkov oreha, hruške in črne jelše, in so rastli na gozdnih rastiščih severovzhodne Slovenije – od Prekmurja, Prlekije, Slovenskih goricah vse do Haloz.

Vsak hlod, prepeljan na dražbo, je moral biti legalnega izvora, kar pomeni, da je bil s strani javne gozdarske službe označen za posek.

Na dražbi je sodelovalo več kot 180 lastnikov gozdov in 23 kupcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Portugalske, Hrvaške, Srbije in Madžarske.

Koliko so dobili?

Povprečna ponujena cena za lesne sortimente, ki so prejeli ponudbe, je znašala nekaj več kot 660 evrov za kubični meter, kar pomeni, da je neto vrednost vsega ponujenega lesa znašala približno milijon evrov.

Po oceni Stanislava Rojka, direktorja podjetja Gozdarstvo Gornja Radgona, ki je bil tudi pobudnik za  licitacijo, so lastniki dobili približno dvakrat več, kot če bi se ta les znašel na klasični prodaji na trgu.

Stanislav Rojko, pobudnik vse odmevnejše dražbe.

Najvišjo ceno za kubični meter je dosegel hrast dob, za katerega je kupec ponudil 2602 evra, skupaj za 1,81.m3 velik hlod nekaj manj kot pet tisočakov.

Najvrednejši posamezni kos lesapa je bil hlod volumna 4,34 kubičnega metra, za katerega je bila plačana cena  2188,10 evra za kubični meter, kar je skupno doseglo 9496,35 evra, to je za skoraj 4000 evrov več od doslej najvišje dosežene vrednosti hloda na tej dražbi.

Ponudbo je prejelo oziroma bilo prodanih kar 95 odstotkov vsega lesa. Brez ponudbe je ostalo le 40 hlodov v skupni masi 27,45 kubika, a tudi za ta les je z odkupom organizator poskrbel, da ga ne bo treba peljati nazaj.

Zaključni dan odprtih vrat je pritegnil veliko obiskovalcev.

Skokovita rast

Če primerjamo podatke dosedanjih dražb na tej lokaciji pridemo do zaključka, da če se bo ponudba lesa nadaljevala po tej dinamiki, bo za to dejavnost tudi na Pomurskem sejmišču premalo prostora…

Na prvi gornjeradgonski licitaciji, leta 2023, je bilo  671 kosov lesa, približno toliko je znašala tudi ponujena lesna masa; 1.440 kosov in 1.290 kubičnih metrov lesa je bilo na drugi dražbi, leta 2024. Na prostoru sejmišča so lani zbrali  1.020 hlodov v skupni količini okoli 963 kubičnih metrov lesa; na 4. dražbi letos pa je kot že rečeno sodelovalo kar 1632 kosov lesa s slabimi 1.521 kubičnimi metri lesne mase.

Od  januarja do 20. februarja je bila Gornja Radgona v znamenju lesa (fotografije Ludvik Kramberger)

Rojka veseli, da z vedno večji odzivnostjo tudi njihova prireditev pospešeno poganja korenine;  je pa ponovno poudaril, da dražba ni razlog za posek, temveč način, kako že posekan in zrel les čim bolje ovrednotiti. Ob tem pa s strani stroke načrtovanim posekom ohranjamo trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

Hlod hrasta, ki je dosegel najvišjo ceno (fotografija splet).