Prihodnje leto bo polnih šest desetletij, odkar se Pomurski sejem s svojimi predhodniki trudi, da z organizacijo mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov promovirajo to za sleherno državo strateško panogo. Organizatorji ji leto za letom uspešno nastavljajo ogledalo. Po drugi strani pa obiskovalce in strokovno javnost seznanjajo z novostmi ter dejstvi, kako tem in številnim drugim, z njo povezanimi dejavnostmi, strežejo drugod..

V zavidanja vredni dolgi tradiciji so prizadevni organizatorji vselej našli formulo za dobrobit slovenskega kmetijstva in podeželja. Tako AGRA kot Agroživilstvo Gornja Radgona nikoli doslej ni bil znotraj te panoge ozko specializiran sejem, pač pa je s praktično predstavitvijo vseh področij skupek vsega, kar lahko povežemo s kmetijstvom, živilstvom, gozdarstvom, izobraževanjem, politiko, stroko in tekmovanjem.

V AGRI se tako na eni strani zrcali slovensko kmetijstvo, podeželje in kmetijska politika ter kmetijska stroka, na drugi pa ponudba različnih živilskih izdelkov, sredstev in opreme za vzgojo rastlin, nego živali ter opreme in tehnike za kmetijstvo in gozdarstvo. Vse to pa povezujejo strokovne razstave, ponudbe kmetij in drugih na stojnicah, posveti, predavanja in tekmovanja.

Koronski čas je močno zarezal tudi v sejemsko dejavnost. Lani tako močno, da ga tudi gornjeradgoski sejmarji niso mogli izvesti v fizični obliki. S preselitvijo sejma na spletne medije tradicije niso prekinili! Kljub zavedanju, da so razmere še vedno zahtevne, a so ob upoštevanju navodil zdravstvene stroke  vendarle potrebni koraki v smeri počasnega vračanja na pota pred korono. Zlasti s tistimi najbolj pridnimi, s cepljenimi, so organizatorji z letošnjo izvedbo sejma zagrizli v povsem nove izzive. Zavedanje, da je poleg medicine in farmacije življenjskega pomena tudi kmetijstvo in živilstvo za proizvodnja zdrave hrane in pijače, jih hrabri. Enako spoznanje, da jim je z organizacijo svojega in njihovega sejma potrebno dati veliko priznanje.

Kot sporočajo iz Gornje Radgone, AGRA tudi letos na skoraj 5,5 hektarja razstavnih in predstavitvenih površinah ponuja priložnost promocije kmetijstva in vsega, kar je povezanega s podeželjem. Kmetje, katerim se zaradi narave dela čas zaradi pandemije ni ustavil, in so morali brez prekinitev v hleve in na polja, si  poleg dostojnega plačila za svoje delo najmanj zaslužijo, da jih enkrat na leto na njihovem prazniku, kar sejem je, nagovori minister ali predsednik države. se lahko srečajo in si na enem mestu ogledajo celovito ponudbo tako kmetijske tehnike kot vseh drugih novosti in trendov.

Prepričani smo, da je med vsemi nami tudi zaradi koronskega časa in ukrepov zanj, dozorelo zavedanje, kako odvisni drug od drugega smo in kako pomembno je sodelovanje. Z organizacijo sejma ne gre le za obstoj Pomurskega sejma, temveč  za obstoj poslanstva, ki daje kmetijstvu in podeželju potrebno težo in jim vliva samozavest. Kmetovanje  je namreč več,  kot samo proizvodnja hrane.

Letošnja AGRA z rdečo nitjo mednarodnega leta sadja in zelenjave ter ob gostji državi Franciji, se z vsemi razstavami živali, sejemskimi vzorčnimi nasadi in drugimi izložbami, se  zaradi okrnjenega odziva največjih razstavljavcev kmetijske in gozdarske mehanizacije, ne bo odražala realnega stanja slovenskega kmetijstva in njene ponudbe. Kot pravijo v Pomurskem sejmu, so epidemija in z njo povezani ukrepi naredili svoje in najlažje bi bilo sejem odpovedati in čakati na boljše čase. A to bi bilo podobno, kot če bi kmet v negotovosti za uspešno letino opustil sejanje in obdelavo njiv. Na viruse se bo ob upoštevanju vseh navodil potrebno navaditi kot na klimatske spremembe in digitalizacijo, pravijo,

Tudi zato si organizatorji zaslužijo globoko spoštovanje za pogum in pripravo letošnjega sejma. Pravzaprav so ga ves čas lani in letos kazali že z edinstvenimi strokovnimi ocenjevanji živil. Priznanje pa kaže izreči tudi 1.100 razstavljavcem in 29 držav, ki bodo del zgodbe letošnjega sejma; enako 323 proizvajalcem, ki so s 1.406 izdelki sodelovali na tokratnih ocenjevanjih živil.

Da dajejo kmetijskemu sejmu tudi tokrat težo, enako prejšnjim letom, so nam potrdili tudi z najpomembnejših inštitucij s področja kmetijstva in živilstva v državi.

Kmetijsko ministrstvo kot resorna in osrednja vladna se bo s svojimi službami tudi letos predstavilo v enakem obsegu in v hali A na istem mestu. Ker bo po zadnjih informacijah kmetijski minister dr. Jože Podgoršek s sodelavci na njem prisoten vse dni sejma, velja ustaljena praksa, da se bo sedež ministrstva za čas trajanja sejma spet preselil v Gornjo Radgono. Od nedelje do četrtka bo po stari dobri navadi minister zjutraj eno uro na voljo tudi za klepet ob kavi in dobrotah kmetijskih šol. Tiste dni pa bodo na njihovem razstavnem prostoru potekale tudi okrogle mize, devet dogodkov pa ministrstvo na sejmu organizira tudi v dvoranah po sejmu. Najpomembnejši bo predstavitev rezultatov javnega posvetovanja Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027. Zakaj na radgonski kmetijski sejem, minister pravi: »Potrebujemo srečanje kot je sejem AGRA, da si sežemo v roke in se osebno pogovorimo. Tudi zelo resne tematike so lažje, če se lahko pogovorimo kot ljudje.«

KGZS kot največja nevladna kmetijska organizacija se bo v dvorani B s kmečkim sindikatom in stanovskimi združenji kmečke mladine in žena ter različnih živilskih in drugih panog na kmetiji predstavila celo v največjem obsegu doslej, Zadružna zveza Slovenje s prav tako pestrim dogajanjem in predstavitvami svojih članic svoje prenovljeno razstavno mesto seli v dvorano kmetijskega ministrstva. V vsem svojem obsegu bo tam tudi agroživilska zbornica s svojimi člani. Pripravila bo dva posveta – sadjarski ter o javnem naročanju.

V duhu prejšnjih let bodo tudi tokrat njihovi stanovski dnevi, podelitve  in posveti. Da je pri slednjih nekoliko manj kot prejšnja leta lahko letos več, govori dejstvo, da se večina njih časovno vsaj ne prekriva in je zato mogoče številne spremljati iz prve roke.