V Lipovcih pri Beltincih živita sestra in brat Ana in Luka Vegič, ki sta se zapisala v glasbeno zvrst stare ljudske prekmurske glasbe, ki jo je svoj čas igrala na cimbale skupina glasbenikov v drugi polovici prejšnjega stoletja aktivnega Miške Baranja, zadnja tri desetletja pa s to glasbeno zvrstjo nadaljuje Marko banda.

Kot piše naš dopisnik Jože Žerdin, sta se Ana in Luka že kot kratkohlačnika in osnovnošolca na Osnovni šoli Beltinci začela zanimati za tovrstno glasbo. Ana se je odločila, da bo igrala violino, Luka pa cimbale. Skupaj igrata in nastopata uglašeno in spontano že dobrih deset let, predvsem z namenom ohranjanja prekmurske ljudske glasbe, da ta ne bi šla povsem v pozabo. Obiskovala sta glasbeno šolo v Beltincih in si glasbeno znanje nabirala šest let.

Ana se je učila na igranje violine, Luka pa se je učil igrati na cimbale.  

Doslej sta nastopila na raznih prireditvah in dogodkih v vasi Lipovci, Občini Beltinci in širše. Z glasbo pa spremljate plesalce KUD Beltinci in sicer na beltinskem folklornem festivalu, folklornih revijah in na drugih prireditvah.

Ker ju glasba spremlja že od malih nog in sedaj, ko se kot študenta že pripravljata na življenje, obljubljata, da na glasbo ne bosta pozabila, saj pristavita, da brez nje ne moreta živeti. Kot sta povedala, je njun glasbeni repertoar zelo bogat, čeprav gre večinoma za prekmurske ljudske pesmi, včasih pa zaigrata tudi kakšno madžarsko ljudsko pesem, ki se igra v Prekmurju.

Ponosno sta še zaupala, da so poslušalci navdušeni, ko se zasliši njuna glasba, ki se skupaj v tonih prepletajo cimbale in violina. Predvsem starejši radi poslušajo tako glasbo, pa tudi mladi so vse bolj navdušeni, da Vegičeva ohranjata staro prekmursko glasbo. Dosedanji uspehi jo še bolj spodbujajo, da še rajši poprimeta za glasbene instrumente in zaigrala tudi včasih za svojo dušo, a največkrat spremljata folkloriste. Ana je pred nedavnim nastopila na tekmovanju v igranju violine v Beogradu v Srbiji, kjer je osvojila bronasto priznanje.

Pred vsakim nastopom se oblečeta v prekmursko narodno nošo, pri čemer poleg glasbe ohranjata tudi oblačilno kulturno dediščino. Luka je še dodal, da cimbale tehtajo 100 kilogramov, na njih igra s palčkami in uglašuje glasove iz horizontalno v eni ravnini napete strune s pomočjo pedal, uporablja pa jih tudi za večjo glasnost in podaljšan ton.