Lani je bil namakani pridelek enkrat večji, lahko pa doseže 5-kratnik.

Lanska suša je v tudi v pridelavi te okopavine še enkrat potrdila smiselnost njenega namakanja. Seveda tam,  kjer so namakalni sistemi že na voljo. Tu pa je Pomurje kot najbolj »koruza regija« zelo revna.

»Namakalni sistem zgradiš na njivo in ne na kulturo,« poudarja mag. Boštjan Ferenčak, na KGZ Murska Sobota specialist za poljedelstvo, in dodaja, da na njivah, kjer je omogočeno namakanje namreč kolobariš z različnimi poljščinami. »Ko je namakalni sistem zgrajen, imaš seveda z njim določene fiksne stroške, tudi če v tistem letu nič ne namakaš.« Zato je še kako upravičeno, pravi, tudi smiselno namakanje koruze in drugih poljščin. In ne samo vrtnine, katerih pridelave se brez namakanja niti ni mogoče razmišljati.

Podatki so jasni

Njegovo trditev, da je ob katastrofalnih sušah pridelek pri nenamakani koruzi v primerjavi z namakano tudi v razmerju 1:5, lani pa da je bil 1:2, je potrdil tudi Branko Virag, direktor Panvita Kmetijstvo. Ta družba je leta 2015 zaključila projekt izgradnje dveh namakalnih sistemov na okrog 820 hektarjih. Po Viragovih trditvah so namreč tudi lani namakala okrog 450 hektarjev glavnega in 200 hektarjev naknadnega posevka koruze, skupaj so ga tudi lani imeli okrog 1.300 hektarjev. »Namakali bi še več površin, a povsod površine niso pod namakanjem« pravi. V projektu je še gradnja dveh namakalnih sistemov na 400 hektarjih.

Je pa žal to tudi skupna površina vse v pokrajini ob Muri, kjer koruzi vsako leto pridelovalci namenijo blizu 17.000 hektarjev za zrnje (več kot 2.000 hektarjev je še za silažo), namakane koruze. Ob Panvitinem namakalnem sistemu je namreč v Pomurju zgrajen le še nekaj več kot 82-hektarski namakali sistem na Ivancih pri Moravskih Toplicah. V Spodnjem Podravju, kjer so koruzi lani namenili skoraj 16 tisoč hektarjev, je pod namakanjem okrog  1.800 hektarjev njiv.

Ob sušah namakana koruze lahko navrže od 2- do 5-krat večji hektarski pridelek kot nenamakana.

Lani strošek namakanja enak toni koruze

»Strošek namakanja na hektar se je lani zaradi njene visoke odkupne cene  (od 305 do 310 evrov, op.a.) gibal okrog 300-350 evrov, kar je bila malo več kot ena tona suhe koruze,« strošek namakanja prikaže Ferenčak.  Ker je bil lani na namakanih površinah pridelek suhe koruze po hektarju od 5 do 6 ton večji, je strošek, povezan z namakanjem vrednostno preračunan v pridelek, znašal okrog tone koruze. Ferenčak: »Na namakanem delu nam tako še vedno ostane 4 do 5 ton  koruze več kot na nenamakanem. Iz tega lahko zaključimo, da je tudi namakanje koruze smiselno in upravičeno.«

Branko Virag pa pojasni, da je že ob normalni letini pridelek koruze, ki je bila namakana, 30 % večji. V enakih deležih, torej 10 % da odpade na strošek namakanja, 10 % za amortizacijo namakalnega sistema, 10 % pa da je že pri tem pridelku dobička. »V sušnih razmerah so namakani pridelki koruze lahko večji tudi do 4-krat in več.«

Že, če ni vremenskih ekstremov, je pridelek namakane koruze okrog 30 % večji.

Dosežemo popolno izkoriščenost hranil

Oba se strinjata, da mora biti namakanje izvedeno pravočasno in strokovno, najbolj pomembno pa je, da koruzo namakamo v fazi cvetenja in oprašitve ali izpopolnjevanja oklaskov z zrnjem. Odvisno od vegetacije je to od sredine junija do sredine avgusta. Sicer se za namakanje odločimo po spremljanju vlage v tleh. Včasih je dovolj, da se namaka 1- do 2-krat, včasih od 4- do 5-krat, odvisno od padavin. Ciklus, da se ponovi namakanje, je običajno od 5 do 7 dni, še izvemo.  Obvezno je, da se spremlja vlaga v tleh in se na osnovi tega namaka.

Je pa potrebno paziti, da enkratni namakalni obrok ni večji od  20 do 25 litrov na kvadratni meter. »S takšnim namakanjem tudi preprečimo izpiranje nitratov,« pojasni Ferenčak, ki pravi, da je v prvi vrsti smiselnost namakanja koruze pomembna tudi z okoljskega vidika.

Boštjan Ferenčak nadaljuje, da njivo, kjer zasejemo koruzo, namreč v smislu vnosa hranil – z mineralnimi gnojili ali gnojevke, gnojimo za pričakovani pridelek okrog 12 ton na hektar. Zaradi dejstva, ker v koruzo potem, ko ima ta več kot 7 ali 8 listov, vanjo ne moremo, jo gnojimo tudi za kasnejšo rast. »Če poleti nastopi suša in z namakanjem ne aktiviramo v tleh nakopičeni dušik, po hektarju pridelam denimo samo 6 ton koruze,« nadaljuje in doda, da nam brez dodatne vode na njivi s koruzo ostane neizkoriščenega dušika za pridelavo 5 ton in več zrnja. Zato je velika verjetnost, pravi, da se bo del tega neizkoriščenega dušika ob večjih nalivih izpral v nižje plasti  tal . »Na isti površini, katero smo namakali, pa smo pridelali ciljno količino pridelka, ki smo ga opravili z gnojenjem. V tem primeru na namakani površini z zmernim doziranjem vode ni prišlo do izpiranja nitratov.«

Timotej Horvat, KGZ Maribor: »Glede na trenutno ceno koruze za zrnje in na količino same pridelave ter vedno večje pojavljanje sušnih razmer, bo pridelava brez namakanja skorajda nemogoča. V kolikor je možnost dostopa do vodnega vira, ki ni ravno mestni vodovod,  je samo namakanje v sušnem obdobju zelo smiselno.«