Dolgo tradicijo kmetovanja Matija, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti, po zgodnji smrti očeta že več kot 20 let družno nadaljuje z bratom Francem. Nosilec 10-hektarske poljedelske kmetije, ob večinskem zakupu imajo pet hektarjev lastnih površin, je mama Valerija. Kljub temu, da sta oba z bratom zaposlena, imata do kmetijske zemlje spoštljiv odnos. Z umno obdelavo in ob ugodnih letinah kljub vsemu veliko daje.

»V zadnjih letih sva kmetijsko mehanizacijo – tudi preko državnih razpisov, modernizirala in zato nameravava v bodoče obdelovati še več njiv, ob pridelavi strnih žit in koruzi ter oljnih buč pa zasaditi tudi trajne  nasade,« začne pogovor Matija, zaposlen na Zavodu za regionalni razvoj madžarske narodnosti v Lendavi.

  Carovi (od leve): Matija, Timea, Alexander, Emilia, Valerija in Franc.

Začelo se je se z rokodelstvom

Po koncu projekta Ministrstva za kulturo »Vajenec, pomočnik, mojster«, ki je 2011. potekal v znameniti etnografski hiši György Dobronaki v Dobrovniku in kjer so se udeleženci med drugim naučili veščin lončarstva, pletarstva iz ličja in šibja ter medičarstva, je osem mojstrov odprlo hišo rokodelstev PANNart.  Za mesto so si izbrali prazno domačijo, ki je sosednja Carovim. 

Vabilo na kmetijo. 

V hiši se čez poletje, pa tudi drugače med letom, ko gostijo številne v obliki različnih razstav, kolonij in delavnic, ali pa samo ogledov stalne razstave, obrne veliko ljudi. »Hitro je potem pri meni dozorela ideja, zakaj ne bi v ob tem obiskovalcem ponudili še različne domače dobrote. Zato sem na kmetiji že naslednje leto registriral dopolnilno dejavnost ponudbe pridelkov in izdelkov s kmetije. »Pri tem  nam je veliko pomagala za to področje pristojna kmetijska svetovalka Marika Feher, za potrebna znanja za dejavnosti pa smo obiskovali tudi različne tečaje, ki jih je organiziral KGZ Murska Sobota,« se razgovori Matija. Doda, da je poleg tekočega dela na kmetiji pri dopolnilnih dejavnostih potrebno tudi veliko postoriti v smeri organizacije in promocije, nikoli pa ne zmanjka pisarniškega dela.

»V okviru dopolnilne dejavnosti smo začeli z bučnim oljem, ki je naš paradni izdelek,« pojasni. Njeno kakovost potrjujeta tudi medalji z mednarodnega ocenjevanja bučnega olja v okviru Alpe Adria v Varaždinu na Hrvaškem. Na prvem ocenjevanju so namreč osvojili srebrno medaljo, na drugem, predlani, že zlato. Med več kot sto vzorci iz štirih držav je namreč njihovo obakrat pristalo med štirimi najvišje ocenjenimi iz Slovenije. »Da je bučno olje iz naše ponudbe vselej sveže, ga pri oljarju v Turnišču stiskamo sproti. Običajno 250 kilogramov na mesec.«

   Bučno olje je njihov najbolj prodajani izdelek.

Vključiti tudi druge ponudnike

Zadnja leta pa so Carovi ponudbo s kmetije  obogatili z doma izdelano okrasno keramiko iz glinene mase. Pri njih je namreč mogoče najti raznorazne okrasne vaze ter uporabne vrče, pladnje, milnike in druge dekorativne unikatne izdelke.

V to dejavnost je zlasti pri slikanju s čopičem močno vpeta tudi partnerka Timea Vida, sicer univerzitetna oblikovalka , ki ima prav tako veliko ročnih spretnosti.

Matija in Timea.

»Razmišljamo, da bi v lični prodajalnici, ki smo jo  lani tudi ob podpori matične občine Dobrovnik uredili pred domačijo, v bližnji prihodnosti ponujali tudi pridelke in izdelke okoliških kmetij,« razgrne načrte. Priznava, da se je število obiskovalcev zaradi koronskih ukrepov lani, zlasti pa v prvi polovici letošnjega leta, zdesetkalo. Kljub vsemu upa na bolj sproščeno jesen. »Od povpraševanja bo potem odvisna tudi pestrost ponudbe v naši prodajalni.«

Sicer pa se tudi na tej kmetiji, ki ni klasična intenzivna, vse bolj vračajo h koreninam in cenijo dediščino in iznajdljivost svojih prednikov.. Na njivah pridelano so že nekoč tudi predelali ali dodelali, veliko pa tudi krmili živini za mleko in meso. V tem bodo tudi v prihodnje črpali pestrost svoje ponudbe  v okviru dopolnilne dejavnosti

V okviru dopolnilne dejavnosti tačas s svoje kmetije ponujajo bučno olje in slano bučno seme ter okrasno keramiko. V bližnji prihodnosti pa bodo z okoliških kmetij še zelenjavo, sadje in sokove, vino, ajdovo kašo in še kaj.

Lično urejena prodajalnica.

Kmalu tudi šparglji in borovnice

Nekoč so brez izjeme na sleherni prekmurski kmetije za svoje potrebe pridelovali oljne buče za znamenito dišeče in temno zeleno bučno olje. Tudi Carovi so v tem uvideli poslovno priložnost. »Tudi letos imamo buče zasajene na dobrih štirih hektarjih. Pridelek kljub hladni in suhi pomladi ter zadnji vročini dobro kaže, samo, da ne bo kakšnih ledenih padavin. Potem se lahko nadejamo tudi vrhunskega olja, po katerem je kljub vsemu veliko povpraševanje.«

Ker so želje kupcev različne, olje ponujajo v treh različnih količinah, v stekleni in plastični embalaži. Na debelo pa z bučnim oljem zalagajo tudi gostinske lokale in javne zavode. V času že omenjenih omejitev  nekoliko manj.

Kljub temu, da jim dopolnilna dejavnost na kmetiji ne pomeni glavnega vira dohodka, imajo z njo še velike načrte. »Najprej bi radi zasadili trajna nasada špargljev in borovnic. Šparglje bi v prvi vrsti prodajali sveže, morda tudi konzervirane. Do časa prodaje pridelkov in izdelkov iz borovnic pa bo minilo nekaj let. V tem času bi se že izpopolnili v tehnologiji predelave njihovih plodov.« Morda pride z leti na vrsto še kaj.

»Pri dopolnilnih dejavnostih vidim največjo težavo v nelojalni konkurenci,  ponudbi neregistriranih prodajalcev. Mogoče bi morala država storiti še kaj za zmanjšanje birokracije, kar bi vzpodbudilo tudi druge, da dejavnost registrirajo.«