V zvezi z namero, da naj bi na predlog okoljskega ministrstva prišlo do razglasitve Biosfernega območja Mura (BOM), ki bi bil del globalnega programa za trajnostni razvoj, je bilo od spomladi, ko  naj bi zanj dali soglasje tudi pomurski kmetje – edini, ki pa novemu zavarovanemu območju narave nasprotujejo, je bilo porabljenega že veliko novinarskega črnila.

Kmetje, boječ, da bodo po Naturi 2000, kamor je najožje porečje reke Mure s 7.400 hektarji že uvrščeno (po novem bi bila to osrednja varstvena cona BOM Mura), imeli nove omejitve pri kmetovanju, so brez kakršnega koli pisnega zagotovila, da temu res ne bo tako, navkljub izrečenim – a ne zapisanim, obljubam odgovornih proti temu. Torej nasprotujejo, da naj bi tudi porečje Mure postalo del mednarodnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava.

Prišlo je celo tako daleč, da je točko obravnavanega predloga okoljskega ministrstva BOM Mura slovenska vlada na svoji seji  v začetku oktobra (na predlog kmetijskega ministrstva) umaknila z dnevnega reda. Da bi prišlo do uskladitve razhajanj, se je na to temo že predprejšnjo sredo vodstvo murskosoboške območne enote KGZS v Ljubljani sestalo z odgovornimi s kmetijskega in okoljskega ministrstva. Med drugim je bil sprejeti sklep, da bo okoljsko ministrstvo pomurskim kmetom posredovali zahtevano pisno zagotovilo. Zapisnik s sestanka je prišel kmalu, zahtevanega dokumenta pa do včeraj predstavniki kmetov še niso dočakali.

Že pred časom je kmetijski minister Židan napovedal, da če kmetje kot nevladna organizacija soglasja za razglasitev BOM Mura ne bodo dali, ga tudi njegovo resorno ministrstvo ne bo moglo dati. Vendar pa to kljub vsemu ni ovira, da vlada o predlogu ministrstva za okolje in prostor za BOM ne bi mogla odločati.

Kot je znano, se je Slovenija že leta 2011 z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo zavezala, da bodo omenjeno skupno območje v okviru več kot sto po vsem svetu že razglašenih Unescovih programov za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni, kot celoto razglasili že leta 2013. Med omenjenimi državami s svojim »delom« sprejema na nacionalni ravni zamuja edino Slovenija.