Čeprav so tačas čebele v zimskem mirovanju in ga preživljajo v svojih »domovih«, čebelnjakih, imajo kljub temu čebelarji obilico dela in skrbi za čebele, saj jim prinašajo hrano…

Kakšen pa je pregled čebelarstva na Slovenskem? Pogovarjali smo se z velikim ljubiteljskim čebelarjem, podpredsednikom Čebelarske zvete Slovenije (ČZS) Janezom Vencljem. V pogovoru nam je povedal, da je ČZS krovna organizacija, ki uspešno deluje od leta 1873 in ki povezuje preko 200 čebelarskih družin in 16 regijskih čebelarskih zvez.  »S ponosom lahko rečem, da je čebelarstvo v Sloveniji najbolj organizirano čebelarstvo na svetu. ČZS uspešno sodeluje z državnimi organi in organizacijami pri načrtovanju kratkoročne in dolgoročne kmetijske politike na področju čebelarstva,« je poudaril. Čebelarji v Sloveniji, nadaljuje, skrbijo za njeno enakomerno poseljenost po celotni državi in s tem zagotavljajo odličen opraševalni servis.

Slovenija je lansko leto in z njo ves svet, četrtič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, razglasila 20. decembra leta 2017. Poglavitni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Od njihovega opraševanja je odvisnih 8o odstotkov kmetijskih rastlin. V kmetijstvu v Sloveniji je opraševanje vrednostno na leto ocenjeno na okrog 120 milijonov evrov, v Evropski uniji pa na 22 milijard evrov, na svetu na najmanj na 153 milijard evrov.

Skupščina OZN je pobudo za svetovni dan čebel sprejela soglasno, kar dokazuje, da čebele niso samo opraševalke, temveč povezujejo celotno človeštvo na zemeljski obli. Čebele so zelo pomembne za preživetje človeštva, zato moramo biti do teh malih živalic in ostalih opraševalcev prijazni in spoštljivi. Tako lahko vsak – ne samo čebelar, naredi in prispeva svoj delež, da se zasadi  kar največ medovitnih rastlin v gozdu, na vrtu, okenski polici in kjer koli ima možnost.

Janez Vencelj kot čebelar, naravovarstvenik in podpredsednik ČZS ugotavlja, da je bila žal lanska čebelarska letina zelo slaba. Čebelarji lansko leto namesto, da bi točili med, so le krmili čebele, saj je bil donos zelo pičel, in sicer 1,3 kilograma po paju. Na pomoč je tako čebelarjem priskočila država, oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V Sloveniji so doslej postavili devet regijskih učnih čebelnjakov, letos jih bodo še pet. Pridobili so interaktivni paviljon – medena zgodba, pridobili so interaktivno 3D čebelo 1: 100, izvedli so dobrodelni Glavarjev pohod od Komende do Lanšpreža  v dolžini 77 kilometrov, pri čemer so za čebelarje invalide zbrali 13 tisoč evrov. V drugi polovici lanskega leta so na Brdu pri Lukovci izvedena prireditev API Slovenija v malem. Organizirali so konferenco predsednikov Čebelarskih zvez držav nekdanje Jugoslavije, kjer so podpisali pismo o nameri o usklajevanju delovanja.

ČZS si prizadeva, da Evropska unija sprejme zakonodajo, da se med označuje po poreklu izvora, da se določi, da je čebela ogrožena, da čebele opravljajo opraševalni »servis« in da se nekaj odstotkov vrne čebelarjem za vzdrževanje čebel. Občine po Sloveniji se bodo letos spet lahko potegovale za prestižni naslov najprijaznejša občina čebelam.

Brez čebel, čebelark, čebelarjev, čebelarskih društev in regijskih čebelarskih zvez vseh teh uspehov, ki skupaj pišejo uspešno čebelarsko zgodbo na evropskem in svetovnem zemljevidu, ne bi v Sloveniji dosegli, je zaključil svoje misli podpredsednik Janez Vencelj.

Jože Žerdin