Cenovna razmerja so se postavila na glavo
Kot ugotavlja Martin Horvat, po srcu, pa tudi po dejanjih še vedno trdno zavezan kmetijstvu in kmetovanju, saj je sinu Janezu kljub upokojitvi še vedno nepogrešljiv pri delu na srednje veliki poljedelsko-zelenjadarski kmetiji v Ivancih pri Moravskih Toplicah, so se cenovna razmerja v nekaterih dejavnostih v kmetijstvu od osamosvojitve do danes v škodo kmetov poslabšala tudi do štiri krat in več. Pa je od tega minilo vsega 25 let!
Horvat se spominja , je tedaj kilogram pšenice veljal 18 takratnih slovenskih tolarjev (SIT), za liter nafte pa je bilo potrebno odšteti 32 SIT. Torej je bilo mogoče liter nafte dobiti za manj kot dva kilograma pšenice. Danes mora za enako količino pogonskega goriva pridelovalec prodati od 8 do 10 kg pšenice. Pred tremi, štirimi desetletji je kmet moral mlinarju za »merično« dati 10 %, danes ta delež znaša od 40 pa celo do 65 %. »Leta 1992 je kilogram domačega delanega kruha denimo stal 73 SIT oz. je bila njegova cena štiri kilograme prodane pšenice; danes pa je vrednost kilograma tega kruha 2,5 evra in več, krušna pšenica pa se je ob zadnji žetvi prodajala za 0,14-0,15 €/kg. Torej je potrebno za kilogram tega kruha dati kar 10 kg pšenice! Se tega razmerja kdo sploh zaveda,?« je kritičen.