Simpozij v Ljubljani posvečen 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča.

 Letos mineva 300 let rojstva slovenskega evangeličanskega duhovnika, pisca in prevajalca Štefana Küzmiča, ki je s številnimi svojimi deli utemeljil prekmurščino kot knjižni jezik.

To je bil tudi povod, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ob pomoči Slovenske matice, Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji in Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, pripravila znanstveno konferenco na kateri so z več zornih kotov osvetlili življenje in delo tega velikega Prekmurca, rojenega v Strukovcih v Občini Puconci.

Na simpoziju je bil predstavljenih 18 referatov, ko so z različnih vidikov osvetlili Küzmičevo življenje, delo in poslanstvo. V zgodovino se je zapisal kot velik reformator v 18. stoletju, saj nam je zapustil izjemno dediščino: najbolj s prevodom Nove zaveze (Nouvi zakon) Svetega pisma iz stare grščine (1771). S tem je po besedah jezikoslovca dr. Marka Jesenška z mariborske Filozofske fakultete postavil normo in predpis prekmurskega knjižnega jezika.

»Gre za enega najpomembnejših dogodkov iz kulturne zgodovine Slovencev, ki je predramil Slovensko krajino in narodnoprebudno ter jezikovno ozavestil Slovence med Muro in Rabo, hkrati pa je odločilno vplival na poenotenje slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja«.

Prvi dan je bil simpozij na SAZU in nato v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu, drugi dan pa se je sklenil v Evangeličanskem centru Murska Sobota.