Čudovita batik tehnika okraševanja in barvanja pirhov
Pred 25 leti so dvojezični vasi Dobrovnik prvič pripravili razstavo pirhov. V teh letih je menjala svoje prostore.
Začeli so v avli kulturnega doma, nekaj časa je razstavo gostila hišo rokodelstva Györgya Dobronokija, zadnja leta pa se je spet vrnila na prvo lokacijo.
Kot piše Jože Žerdin, imajo prekmurski pirhi, izdelani v batik tehniki – jajca so pisana z vročim voskom ter večkrat barvana, v Dobrovniku že več kot 200-letno tradicijo. Vsako leto pred razstavo v tamkajšnji hiši rokodelstva pripravljajo tradicionalne delavnice.
Letošnja jubilejna razstava pirhov je odsev in prerez zadnjih 25 let dela in ustvarjanja. Prvi mojstrici tehnike batik in hkrati najpomembnejši Dobrovničanki sta sicer Anna Car in že pokojna Elizabeta Urisk, ki je za seboj pustila tudi avtorsko knjižno zbirko.
Kot pravijo v Dobrovniku, so te običaje za veliko noč zvesto ohranili, znanje pa se je vse skozi generacije prenašalo z matere na hčere. Pisanice z navdušenjem izdelujejo še danes. Ohranili so številne tradicionalne elemente, dodali pa tudi nove tehnologije, pisala iz sodobnih materialov, sintetične barve in druge možnosti pa jim ponujajo priložnosti in možnosti za izdelavo še bolj barvitih, drugačnih, bolj modernih dekoracij.
Najbolj pogosti barvi sta ostali rdeča in črna, ki sta značilni za Dobrovnik, dodana pa je tudi tehnika jedkanja. Za batik tehniko je značilno, da je potrebno pisalka, čebelji vosek – za odstranjevanje voska pa tudi sveča, oziroma plamen ter rdeča in črna barva za barvanje. S pomočjo vročega voska se potem jajce okrasi z vzorcem, jajce se potem obarva v hladni barvi, narisan vzorec pa zaradi voska na njem ostane bel.
Za Dobrovnik je bila značilna tudi izdelovanje pirhov v tehniki drsenja ali praskanja. Že prej pobarvano jajčno lupino s konico ostrega roža praskajo različne motive, največkrat so to bili cvetlični vzorci. V preteklosti so takšne pirhe izdelovali moški, mladeniči pa so jih naročali in podarili svojim izbrankam.
Letos je na razstavi s svojimi pirhi sodelovalo 32 mojstrov in mojstric – krasilcev pirhov od najmlajših do najstarejših. Na ogled je bilo postavljenih čez 800 različnih pirhov.
Organizatorji zanimive razstave so bili Kulturno umetniško društvo Petöfi Sandor Dobrovnik, ob pomoči Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik in hiše rokodelstva. Scensko zasnovo za razstavo sta pripravili Loreta Solarič in Doroteja Flisar, ki sta jo tudi postavili.
25 let dela in ustvarjanja pirhov so obeležili tudi s preglednim slikovnim delom na panojih, pod njimi in na mizah pa so izložili tudi orodje in pripomočke za izdelovanje pirhov.