Pred dnevi smo pisali o vplivu njene letošnje odkupne cene, ki je bila v primerjavi s prejšnjimi leti res nizka, na jesensko setev. Ob pomoči mnenja stroke smo prišli do zaključka, da bo ta praktično ničen, saj je ječmen kakovostna krma v prehrani domačih živali. Zato je tudi njen letni odkup v primerjavi s celotno letno pridelavo praktično zanemarljiv.

To potrjujejo tudi izjave kmetov kot pridelovalcev, s katerimi smo se pogovarjali.

Meoličevi iz Bakovcev, kjer imajo tudi do 130 aktivnih plemenskih svinj, v zaključenem krogu pa na leto spitajo okrog 2.000 pitancev, nekaj 100 pa prodajo za zakol tudi pujskov, vsako leto od 230 hektarjev obdelovalnih površin okrog 20 hektarjev namenijo krmnemu ječmenu. »Tudi letos smo pridelek ječmena z 18 hektarjev v celoti skladiščili doma v svojem stolpnem silosu na svoje potrebe. Podobno je tudi pri koruzi, kjer imamo dva stolpna silosa na CO2 s skupno zmogljivostjo 850 m3 koruze v zrnju,« pojasnjuje Jože Meolic, ki je že pred desetletji kmetijo predal sinu Danilu.

Ker je kombinacija zmletega ječmena in koruze (ječmena je v krmnem obroku glede na kategorije živali od 15 do 20 %), ki se mu doda prav tako doma pridelana soja – od krme dokupijo samo vitamine in krmilno moko, s katero se vitamini lažje mešajo, odlična krma, v svoji panogi prisegajo  na doma pridelano krmo, pravi sogovornik. Meoličevi ječmen in koruzo – kakšnih 85 hektarjev je imajo vsako leto, v prvi vrsti sejejo za svoje potrebe, višek koruze pa tudi prodajo. Niti o setvi tritikale, niti pivovarskega ječmena niso nikoli razmišljali.

Na kmetiji Cigüt v Noršincih pri Murski Soboti, kjer obdelujejo 380 hektarjev zemlje in za meso pitajo dobrih 800 bikov, vsako leto ječmen s 30 do 40 hektarjev prav tako skladiščijo doma. Tudi prevzemnik Štefan Cigüt mlajši pravi, da ni enostavno skladiščiti toplega in pravkar požetega ječmena, saj ga je v silosu potrebno očistiti hitro ohladiti s hladnim zrakom, pa tudi med skladiščenjem je potrebno njegovo mešanje. Strošek za to ni zanemarljiv in znaša po toni tudi 20 €. Kot pri Meoličevih, senzorji, nameščeni v silosih, omogočajo dober nadzor, kaj se dogaja z njim. Ječmen imajo Cigütovi skladiščenega najmanj do žetve koruze.  

»Če je letina dobra in dobimo ob dovolj koruzni silaži, ki je v naši panogi govedoreje pač primarna krma, za povrh pa tudi koruzo v zrnju, ki jo pred skladiščenjem posušimo, prav tako za potrebe osnovne krme za naše govedo, ga nekaj prodamo. Nikoli pa ne celotne količine, saj je ječmen pomembna sestavina za krmni obrok tudi pri govedih,« pojasnjuje.

Ječmen tudi v hrambo, nekateri krmnega (za)menjali za pivovarskega

Racionalno v smislu doma pridelane krme za svojo živali se obnašajo tudi Pozvekovi v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah. Zaradi obvezne prilagoditve novim evropskim standardom glede zagotovitve večjih površin v porodnih boksih in pitališčih, se je stalež vseh kategorij živali pri njih prepolovil. Tako sedaj premorejo bokse za šest plemenskih svinj, število pitancev pa ne preseže številke sto.

Po zagotovilih Erike Pozvek, ki je v družini  pred približno 40 leti razvijala to dejavnost, sedaj pa jo počasi prevzema sin Igor, pridelava ječmena in korze kot osnove krmne v prašičereji kajpak ostaja tudi v njihovem kolobarju. Skupaj obdelujejo 10 hektarjev njiv. Ob pridelku s približno s po tret hektarjev na leto vsakega polovico prodajo kot tržni višek, četrtino zadržijo doma, četrtino ali okrog 5 ton pa imajo zaradi zagotovitve boljše kakovosti krme na hrambi ali skladiščenju v Panviti. Pšenico s prav tako treh hektarjev pa prodajo v celoti.

Za takšen način sodelovanja s Panvito – hramba žit, se kot partnerske kmetije odloča veliko srednje velikih prašičerejcev v Prekmurju.

Za potrebe prašičereje Pozvekovi pridelujejo tudi oves, ki pa v celoti ostane doma.

Vitezovi iz Tešanovcev pa so z 80 hektarji obdelovalnih površin čista poljedelska kmetija. Ob nekaj dopolnilnih dejavnostih – zlasti pridelava oljnic, ki jih stiskajo v različna olja, glavnino poljščin prodajo. Tako je bilo nekoč tudi pri krmnem ali merkantilnem ječmenu, pravi Feri Vitez, ki je lani kmetijo predal sinu Denisu. A so se zaradi nezanimive odkupne cene v zadnjih letih že lani preusmerili v pridelavo specialne vrste ječmena, pivovarskega. »Letos smo imeli le še 1,5 hektarja merkantilnega in 11 hektarjev pivovarskega, ki navrže od 20 do 30 % višji pridelek od klasičnega, vložki v njegovo pridelavo pa so še nižji, saj mora imeti čim nižjo vsebnost beljakovin, torej ga je potrebno minimalno dognojevati.« Pojasni še, da je odkupna cena ječmena za pivovarne primerljiva najvišji kakovosti pšenice. Lani je bila celo 200 €/t.

Ker vsi poljedelci pivovarskega ječmena ne morejo pridelovati – preko zadruge Kooperative Kristal, ki je organizator tudi te pridelave, samo tisti, ki pridelujejo tudi sladkorno pesto, bo krmni ječmen – je prepričan Franc Vitez, v kolobarju kljub vsemu na naših poljih ostal. Razen, če se ne pojavi kakšna zamenjava zanj. Denimo soja je pred leti (do leta 2017) že bila, a je država proizvodno vezana plačila za njeno pridelavo oziroma za beljakovinske rastline zaradi preseganja referenčnih količin in neskladja z EU zakonodajo, kar bi lahko za Slovenijo pomenilo finančno korekcijo neposrednih plačil Bruslja, ukinila.