Dr. Mario Lešnik in dr. Andrej Paušič s Katedre za fitomedicino Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,  sta predstavila nekatere izzive v pridelavi tega najbolj razširjenega strnega žita pri nas, dr. Alojz Sreš s Corteve Agriscience pa je govoril o gospodarjenju z dušikom pri pridelavi žit. Tradicionalnih vodenih ogledov in predstavitve mikro- in makroposkusov različnih sort pšenice in ječmena, in njihovega različnega tretiranja pri dognojevanju in zdravstvenem varstvu na njivah šole oziroma kmetijske družbe Panvita zaradi slabega vremena ni bilo.

Metka Barbarič, na KGZ Murska Sobota specialistka za poljedelstvo, ki je bila tudi letos odgovorna za pripravo strokovnega dneva, je ob robu srečanja na vseh štirih območjih, ki jih teritorialno pokriva Zavod, ocenila tudi trenutne obete v pridelavi pšenice, ječmena in rži v letošnjem letu. Postregla je s podatkom, da je v Pomurju s pšenico zasejanih okrog 15.000 hektarjev,  z ječmenom 7.000 hektarjev, tritikalo 2.000 hektarjev in ržjo 400 hektarjev.  

Za območje murskosoboške enote ocenjuje, da  se je glede na začetek leta – spomlad, ko so bili posevki slabo razviti, in cel marec vegetacija ni napredovala, pričakovalo, da bodo pridelki slabši. »Vendar so v nadaljevanju žita veliko nadoknadila. Tako se pričakuje, da bodo dobri posevki pšenice dosegali hektarski pridelki do 8 ton, ječmena 7 ton in rži 6 ton. Povprečje pa bo nekoliko nižje –  pri pšenici bo okrog 6 ton, ječmenu in rži pa 5 ton. To velja za ravninski del. Na Goričkem zaradi slabšega sklopa sodelavci ocenjujejo od 20 do 30 % manjši pridelek.«

Pri žitih v Prlekiji, ki so bila v jeseni pravočasno posejana in so se že v jeseni razrasla in so bila primerno oskrbovana (dognojena, izvajanje zaščite), poudarja, lahko pričakujemo primerljive povprečne pridelke glede na lani – ječmen 7 ton in pšenica 8 ton. Prav tako se pričakuje povprečna kakovost. »Manjši pridelki pa se pričakuje pri žitih, ki so bila v jesen zaradi poznega spravila koruze posejana pozneje, se v jesen niso  razrasla in jih je nato prizadela še spomladanska suša. Tu se pričakuje od 10 do 15 % nižji pridelek.«

Tudi na gornjeradgonskem zaenkrat kaže, da bo letina dobra ter količinsko in kakovostno podobna lanski. Kaže, da bodo tudi tam pridelki žit na hektarj dosegali 7 ton in več. Seveda so to podatki za površine, poudarja Barbaričeva, ki niso bile podvržene neurju z točo. Predvideni pridelek  pšenice , kjer se je upoštevala  tehnologija v pridelavi, bo od 7 do 8 ton na hektar, drugod od 5 do 6 ton.

Nekoliko slabši pridelki – od 4,5 do 7,5 ton po hektarju bodo na območju Lendave. Na območjih s točo, bodo pridelki manjši za 20 do 40%.. Donos jarih žit pa bo manjši za 30 %.  »Kar zadeva kakovost je to težko napovedati, saj bo znana šele ob žetvi. Vsi pa upamo na najboljšo.«

Barbaričeva je opozorila še,  da zadnje obilno deževje ni ugodno vplivalo na dozorevanje strnih žit, saj so ta začela polegati. S tem se pojavlja nevarnost za pojav bolezni, to pa bo lahko slabo vplivalo ne samo kakovost, pač pa tudi količino pridelka.