Po razpravi sodeč na današnji drugi javni predstavitvi Strokovnih podlag za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike (prva je bila na Ptuju), katerih naročnik prek javnega razpisa je bilo kmetijsko ministrstvo, in je potekala v dvorani Biotehniške šole Rakičan, vse snovalce novih izhodišč, zlasti pa zainteresirano javnost,  čaka še veliko dela.

Med tremi podanimi predlogi oziroma modeli za prenovo kmetijske zemljiške politike, s katero naj bi v državo dosegli preglednejšo in učinkovitejšo zaščito ter upravljanje s kmetijskimi zemljišči, so se med predstavniki kmetijskih gospodarstev (KMG) oz. družinskimi kmetijami na eni ter kmetijskimi gospodarskimi družbami kot pravnimi osebami na drugi strani, lomila kopja, kateri od treh predlogov za modifikacijo zemljiške politike je primernejši. Prvi so kajpak zagovarjali I. model, ki daje pri  razvoju, torej tudi zakupu državne kmetijske zemlje prednost družinskim kmetijam, kmetijske gospodarske družbe pa so za II. model, ki ne glede na pravi status podpira vsa razvojno sposobna KMG, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad) pa ima v tem modelu pred nerazvojno sposobnimi KMG prednost. Po predstavitvi strokovnih podlag za prenovo, ki jo je kot odgovorni vodja projekta, med drugim sestavljenega z uglednih kmetijskih strokovnjakov z  dveh naših najstarejših univerz in Kmetijskega inštituta Slovenije, podal prof. dr. Andrej Udovč z ljubljanske Biotehniške fakultete, so bili na račun sedanje zemljiške politike izrečene številne kritične besede, zlasti na račun Sklada, ki da pri zakupu državne zemlje favorizira delniške družbe, kmetom kot fizičnim osebam pa je zaradi dolgoročnih zakupov velikih kompleksov s strani kmetijskih gospodarskih družb kot pravnih oseb onemogočeno kandidiranje za zakup. Kakršen koli model bo že dobil podporo, dr. Udovč meni, da upravni nadzor prometa s kmetijskimi zemljišči – bodisi pri zakupu ali nakupu zemlje v lasti fizičnih oseb ali države, s katero upravlja Sklad, mora ostati.

V zelo polemični razpravi, s katere predlogi oziroma mnenja bodo potem tudi osnova za pripravo predloga zakonskih sprememb, katerih javna razprava naj bi bila opravljena do konca leta, seveda, če bodo našli rešitve, ki bodo sprejemljive za veliko večino.  

Kot je poudarila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša, so se za pripravo sprememb zemljiške zakonodaje na ta način odločili iz več razlogov: zaradi zelo različnih mnenj, interesov, stališč in praks. V več kot dveurni razpravi je bila med vsemi najbolj spravljiva in realna Andreja Veršiča, direktorja kmetijstva v Perutnini Ptuj, ki je menil, da je v naši državi kljub vsemu dovolj prostora, da  tudi na področju kmetijstva vsak izkoristi svojo poslovno priložnost, naravni evolucijski ciklus pa bo na površju obdržal najbolj sposobne.

Današnjo javno predstavitev za pomursko regijo je ob kmetijskem ministrstvu pripravila tudi murskosoboška območna enota KGZS.  

Več v poročilu v tiskani izdaji Kmečkega glasa.