Kot razmišljajo na kmetijskem ministrstvu,  oviro pri vzpostavitvi skupnega namenskega sklada, o katerem je bilo v preteklosti že veliko govora, predstavlja v prvi vrsti nizek interes kmetijskih gospodarstev v tovrstno povezovanje. Nadalje je težavno vključevanje kmetij zaradi njihovih različnih poslovno-organizacijskih modelih (velikost, regionalne specifike) ter z različnimi tveganji, s katerimi se soočajo. Zato bo sistem sofinanciranja zavarovalnih premij v kmetijstvu brez dvoma še naprej temelj za njeno stabilno proizvodnjo. 

Ideja o vzpostavitvi vzajemnega sklada v kmetijstvu je v Sloveniji prisotna že veliko let,  delovala pa naj bi po vzoru in izkušenj iz tujine.

Ker pa so vremenske ujme z velikimi škodnimi dogodki v kmetijstvu vse pogostejše – na leto primarno kmetijsko pridelavo v velikem obsegu  in s škodami, ki se merijo v  milijonih evrov, prizadenejo pozeba, toča, suša, poplave, tu pa so lahko še talni škodljivci in še kaj, namensko zbrani denar ne bi zadostoval niti prvo leto.

Sofinanciranje zavarovalnih premij

»Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je bila ustanovljena projektna skupina za pripravo predloga nadgradnje sistema obvladovanja finančnih tveganj v kmetijstvu, gozdarstvu in čebelarstvu, katera zaključki so bili, da je Ukrep sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje trenutno temeljna oblika obvladovanja tveganj oz. varovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. Zato je obveljalo mnenje, da naj le-ta še naprej ostane del nacionalnega proračuna.

Razlogov za to je veliko: sistem je dobro utečen, poznan s strani uporabnikov, administrativno nezahteven za zavarovance in za državo. Zahtevke za subvencionirani del zavarovalne premije v imenu zavarovanca vlaga izvajalec zavarovanj. Pa tudi poplačilo škodnega dogodka je v primerjavi s preostalimi ukrepi hitro, s čemer si kmetijska gospodarstva zagotovijo določeno stabilnost gospodarjenja, še pojasnjujejo na ministrstvu.

Na potezi so kmetje

Pri obravnavi možnosti vzpostavitve vzajemnega sklada, pojasnjujejo, da le-ta temelji na vzpostavitvi finančnih rezerv, ki so oblikovane iz prispevkov udeležencev – članov sklada. Ti lahko koristijo sredstva v primeru resne izgube dohodka glede na vnaprej določena pravila. »Osnovna ideja je enaka načelom zavarovanja in sicer deliti tveganje znotraj članov skupine z dolgoročno obveznostjo, kar omogoča zagotovitev učinkovitega obvladovanje tveganja s strani sklada«

Ne kaže pa prezreti dejstva, da je pomembno, da pobuda za vzpostavitev vzajemnega sklada pride s strani kmetov in ne države, kajti uspešnost delovanja le-tega zahteva visoko mero solidarnosti med družbeniki.

»Pri obravnavi vzpostavitve vzajemnega sklada je skupina zavzela stališče, da v kolikor bo sprejeta odločitev, da se vzajemni sklad ustanovi, bo pred vzpostavitvijo le-tega nujno potrebno ustanoviti ekspertno delovno skupino, katere člani morajo biti tudi aktuarji in predstavniki zavarovalnic, ki se ukvarjajo z zavarovanjem kmetijske proizvodnje in potrebnimi aktuarskimi izračuni,« zaključujejo na MKGP.