Na v javnosti izraženo nezadovoljstvo glede višine, še bolj pa načina določanja odkupne cene pšenice ob letošnji žeti, o čemer smo zadnje dni na veliko pisali, se je na našo prošnjo odzvala tudi direktorica agroživilske zbornice, sicer tudi koordinatorica v žitni verigi, dr. Tatjana Zagorc.

Glede na oceno Komisije, da so kmete kot pridelovalce partnerji v žitni verigi – mlini in pekarne, pustili na cedilu, saj za oblikovanje odkupne cene niso upoštevali njihovih predlaganih izhodišč, dr. Zagorčeva pravi, da so predstavniki institucij, ki zastopajo kmete, vedeli, da bodo nekateri deležniki, ki trgujejo s pšenico, že tisti dan, ko se bo začela žetev, določili odkupne cene. »Prav tako je to najavil tudi eden od mlinov, ker to od njega zahtevajo njegovi dobavitelji – kmetje. Tekom prejšnjega tedna je tudi večina drugih organizatorjev odkupa objavila svoje cene, ki so odražale dogajanje na trgu. Dejstvo je, da lanskih cen ni bilo mogoče obdržati, saj so bile že lani od 10 do 20 evrov nad povprečjem v regiji,« poudarja in dodala, da je tudi dogajanje na okoliških trgih nakazovalo nižje povprečne cene.

Famozni petek, 10. julija

Po telefonskem pogovoru s Francem Küčanom, predsednikom Komisije minuli petek (10. julija), pa Zagorčeva pravi, da ni bilo zaznati nuje po sestanku in določanju intervalne cene, saj je bilo zanjo – ker so jo v tistem tednu sami določili že številni odkupovalci, že prepozno. Prepričana pa je, da prav tako z njo več ne bi bilo možno vplivati na že postavljene končne cene. »Kljub skupni odločitvi, da sestanka v ponedeljek, 13. julija  ne bo, se je potem v naslednjih dneh na nas vsul plaz neargumentiranih obtožb in žaljivk.«

Zlasti ostra pa je bila nad trditvijo, da je še en manever v smislu (novega modela) določanja odkupne cene pšenice s strani slovenskih mlinarjev in pekov, več kot uspel. Negirala je tudi trditev, da so predstavniki agroživilske zbornice pri Agenciji za varstvo konkurence (AVK) »izposlovali«, da je dosedanji način pogajanj okrog cen nelegalen, zato naj to delo z mlini v bodoče opravijo organizacije proizvajalcev (OP).

Ni bilo kartelnega gostilniškega dogovora

 »Sestanek z AVK je v prostorih kmetijskega ministrstva še pred žetvijo potekal v želji, da se ugotovi, ali je določanje intervalne cene korektno in v skladu z zakonodajo. Sestanek je izhajal iz dejstva, da se lahko le OP pogaja za končno ceno v imenu dobaviteljev s svojim kupcem. Če tega ni, se pogajata le kupec in prodajalec. V primeru partnerske verige pa je možno dogovoriti le orientacijske intervalne cene brez količin in zavez, kar bi se lahko zgodilo v primeru odpadlega sestanka žitne verige v Murski Soboti. Ker pa so različni odkupovalci določili končne cene pšenice že tekom prejšnjega tedna,  določanje intervalnih cen ni imelo smisla,« je poudarila.

Glede obtožbe, da so mlini ceno menda dorekli na internem sestanku predprejšnji ponedeljek, 6. julija,  in se na ta način kartelno dogovorili, potem, ko so se pred tem prvič in zadnjič v tako razširjeni sestavi letos v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Murski Soboti srečali s pridelovalci, pa pravi, da je neargumentirano in žaljivo.

Dr. Tatjana Zagorc: »Kartelno dogovarjanje zanikamo, saj so v tistem prostoru na malici sedeli praktično vsi akterji trga pšenice. Zavedamo se, da je kartelno dogovarjanje prekršek in takšno lahkotno opletanje s to besedo ni dopustno.«

Ker, da se je varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ob svojem zapisu seznanil le z informacijami z ene strani, organizatorje odkupa in predstavnike mlinarjev pa ni zaprosil za pojasnilo, kar pa da bi bilo to od institucije kot je – za pričakovati, pa je bil njen odziv na zapis varuha Igorja Hrovatiča. Kot je zapisal, je lansko leto še lahko pozdravil dosežen dogovor o odkupni ceni znotraj žitne verige kot primer dobre prakse, v letošnjem letu pa je izrazil nezadovoljstvo ob tem, kar se je dogodilo. »Pomembno pa je poudariti, da odkup poteka dobro in nakazuje se, da bo žetev 2020 prinesla večji odkup pšenice. Pridelovalci in odkupovalci sodelujejo korektno,« je še zapisala dr. Tatjana Zagorc.