8. maja lani se je Rojsovim, po domače Požegarovim, podrl svet. Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je ostrešje z mansardo stanovanjske hiše pogorelo do  te mere, da so morali hišo zaradi statične neprimernosti porušiti.

Ker so vse sile usmerili v gradnjo hiše na obstoječi lokaciji, se je razvoj kmetije, zlasti pa dopolnilne dejavnosti predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov  upočasnil. A jo s ciljem, da ne bi izgubili stalnih strank, niso povsem zanemarili. Ker se bodo po dobrem letu naporov pospešene gradnje v teh dneh vselili v novi dom, bod lahko nadaljevali tam, kjer se je razvoj pri njih maja lani ustavil.

Ostali so močni

»Nismo vedeli, kje naj poprimemo po požaru,« se spominja Tadej, ki je kot mladi diplomirani inženir živinoreje leta 2016 nasledil nosilca kmetije kot mladi prevzemnik. »Ne znam si predstavljati, kako bi se znašli brez nešteto pridnih rok prijateljev, znancev, sosedov, krajanov in drugih dobrih ljudi; enako številnih, ki so se po svojih močeh  vključili v zbiranje pomoči Karitasa župnije sv. Antona v Slovenskih goricah,« se še danes s cmokom v grlu spominja tistega 8. maja 2021. Obenem pa je iz njegovih besed čutiti hvaležnost, da so s skupnimi močmi uspeli najhujšo nesrečo, ki lahko doleti kmetijo, zgladiti do te mere, da lahko nadaljujejo z življenjem, ki se je zanje po tej nesreči povsem ustavilo.

»Čeprav več ne bo nikoli tako, kot je bilo – ogenj nam je uničil tudi veliko premičnega premoženja, oblek, …, se v smislu, da čas celi vse rane, počasi pobiramo.« 

Ker je gradnja hiše velik zalogaj, so zaradi obilice dela in skrbi v zvezi z njo začasno nekoliko zmanjšali proizvodnjo mesnih izdelkov in na ta račun verjetno žrtvovali tudi kakšno stranko. Žal drugače ni šlo. Dan ima navsezadnje le 24 ur in neprespanih noči je bilo že brez tega preveč.  »Prav tako smo preložili marsikateri projekt, ki smo ga imeli v načrtu. Tudi v hlevu, na zemlji, najbolj pa v predelavi mesa. A se pobiramo,« zagotavlja. In to je po tako veliki preizkušnji najpomembnejše.

Na mestu pogorele hiše so zgradili novo.

Kmetija

Do nedavne smrti babice Ane, ki jo je ob lanski nesreči Tadej sam rešil iz goreče hiše, so na kmetiji živele štiri generacije. Ob našem sogovorniku še njegova žena Nina, njuna otroka, Ajda in Eva, stari tri in pet let, ter mama Antonija in njen partner Edo. Dokler hiša ni  nared za vselitev, začasno živijo na okrog 500 metrov oddaljeni domačiji pokojnega dedka Franca.

Rojsova kmetija je med večjimi v gričevnatih Slovenskih goricah. Obdelujejo okrog 16 hektarjev njiv. Na njih prednostno pridelujejo krmo za prašiče, viške pa prodajo na trgu. Nekaj imajo tudi vinograda in travniškega sadovnjaka, 11 hektarjev pa je gozda. V hlevu redijo do 20 plemenskih svinj in v zaključenem krogu letno spitajo do 350 prašičev za zakol. Okrog 150 jih predelajo v okviru lastne dejavnosti, razliko teh in pujskov pa prodajo.

Pri tem dobro sodelujejo s KZ Radgona.  Včasih je bila mama članica in tudi predsednica Društva kmečkih deklet in žena Cerkvenjak. Danes zaradi pomanjkanja časa nihče ni vidneje aktiven v krajevnih ali občinskih društvih.

Dopolnilna dejavnost

»Da smo se odločili za to, je zaslužna predvsem mama. To je bila njena tiha želja že od nekdaj. Vedno je razmišljala, da bi na kmetiji pridelane osnovne surovine predelali v končne izdelke in jih sami tržili, ter si tako zagotovili dodaten vir dohodka,« se spominja Tadej začetkov. Pravi, da sta mama in  pokojni oče Roman razmišljala, da bi denimo izdelovali testenine ali mlečne izdelke. Po preusmeritvi kmetije iz govedoreje v prašičerejo, bilo je leta 2000, pa se je sama po sebi porodila ideja o predelavi mesa. »Za preusmeritev se je mama odločila  potem, ko je zaradi smrti očeta leta 1999 ostala na kmetiji sama s svojima staršema ter mano in starejšo sestro,« poudarja sobesednik. Dopolnilno dejavnost predelave mesa so Rojsovi priglasili leta 2013. Vse od začetka je njena nosilka mama.

Pri ureditvi prostorov za novo dejavnosti in pri nabavi opreme za njeno predelavo niso kandidirali na nobenem razpisu: namenske prostore za novo dejavnost so predelali in uredili sami, opremo pa kupili z lastnimi sredstvi.

Glavnino izdelkov iz dopolnilne dejavnosti prodajo na domu po naročilu, izjemoma jih dostavljajo do kupcev. »Na tržnicah in sejmih zaenkrat ne sodelujemo, ker nam to čas ne dopušča in imamo dovolj dela doma,« pojasni.

Če je pomoč, je lažje

Čeprav je tradicija izdelave suhomesnatih dimljenih izdelkov prisotna tudi pri njih, je bilo novosti pri masovni pridelavi za trg in pri novih izdelkih veliko.  »Pri sami registraciji in usmerjanju v novo dejavnost so nam veliko pomagali svetovalci lenarške enote KGZ Ptuj. Pri tem je Tadej Rojs še posebej izpostavil  svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Terezijo Bogdan in specialistko za predelavo mesa na kmetijah pri KGZS Ireno Kos. Še danes jih tudi Rojsovi povprašajo za kakšen nasvet.

Vsi njihovi izdelki v okviru dopolnilne dejavnosti so iz lastnih surovin, razen začimbe in ovoji za klobase.

»Ker nihče izmed nas ni iz te stroke, smo morali znanje nabirati povsod. Veliko smo sodelovali s KSS Lenart, ki nas je usmerjala skozi vse postopke urejanja prostorov in  registracije dopolnilne dejavnosti. Glede samih procesov predelave pa smo sodelovali z različnimi tehnologi ter se udeleževali različnih delavnic, ki jih je prav tako organizirala KSS Lenart. Se pa največ naučiš med delom sam.«

Svojo kakovost v okviru dopolnilne dejavnosti redno preverjajo na ocenjevanjih v okviru festivala  Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Pri tem  izstopata prekajeno meso iz tünke in domača dimljena klobasa, za katera so na Ptuju prijeli že več zlatih in srebrnih medalj. Za prekajeno meso iz tünke tudi dva znaka kakovosti (po trikrat zapored osvojene zlate medalje). Tudi lani in letos so za oba izdelka prejeli zlati medalji. Letos so s tünko osvojili še prvo mesto po izboru strokovne komisije in po izboru obiskovalcev na lokalnem ocenjevanju domačih mesnin, Kiblflajš festu v bližnji Sveti Trojici.

Tadej in Nina na letošnjem prireditvi pri Sveti Trojici.

Načrti

Gospodarsko poslopje, kjer so uredili vse potrebno za predelavo mesa – od razsekovalnice, hladilnice in predelovalnega obrata z zorilnico in kadilnico, in je ločeno od hiše, k sreči požar ni prizadel. Pa tudi hleva ne. »Čeprav se je intenzivnost naše predelave mesa v zadnjem letu in pol zaradi dela pri gradnji nove hiše precej zmanjšala, nam še vedno predstavlja pomemben vir dohodka,« pravi sogovornik, prepričan, da bodo zamujeno v nekaj letih nadoknadili. V tej dejavnosti imamo v načrtu povečanje prostorov za predelavo, saj so obstoječi postali premajhni. Načrtujemo pa tudi nakup »večjih« strojev za olajšanje dela pri pripravi mesa za predelavo in v sami predelavi. V prvi vrsti pa bi radi z novimi izdelki izpopolnili obstoječo ponudbo.«  

Trenutna ponudba kmetije: prekajeno meso, prekajeno meso iz tünke, zaseka, svinjska mast, domača dimljena klobasa (za kuhanje), poltrajna salama, poltrajna salama s sirom, hrenovke iz svinjskega mesa, mesni sir, narezki.