Spravilo koruze za zrnje se je prevesilo v zadnjo četrtino in tačas žanjejo površine na najtežjih tleh, ki običajno dajejo visoke hektarske pridelke. Po zadnjih podatkih, ki se sicer od območja do območja razlikujejo, letos takih pridelkov ni veliko in je zato že 12 ton suhega zrnja zelo dober pridelek.

Kot smo že pisali, so kmetje na peščenih tleh letos na hektar želi od 3 do 6 ton suhega zrnja, zato bo pričakovani povprečni pridelek  s slabih 43.000 hektarjev po napovedi strokovnjakov, s katerimi smo se pogovarjali, med 7 in 8 ton.

Delež prodaje koruze je vsako leto okrog 35-odstoten, torej se je na trgu pojavi okrog 140.000 t, ostale količine ostanejo doma pri pridelovalcih in se v večini porabijo za krmo, zato jih neposredna ekonomičnost toliko ne “prizadene”, saj koruzo prodajo v mesu, mleku. Je pa pomembno, da tudi v verigo krme vstopi koruza s čim nižjimi stroški pridelave.

Letos stroškovna cena višja za 4 %, odkupna za 12 %

Ker se odkupne cene v povprečju za tono gibajo 140 €  ob 25-odstotni vlažnosti zrnja.    Ta pa se je letos na najlažjih tleh gibala krepko pod 20 %, na težjih je okrog 23 %, zato naj bi se letos povprečna odkupna cena, ki se računa na suho zrnje (14 %), gibala v območju 180 €.

Ob podatku Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), da je po prvih začasnih ocenah stroškovna cena ob hektarskem pridelku 10 ton suhega zrnja in 30-odstotni vlagi ob žetvi 222 €/t, je to tudi izhodišče za vse nadaljnje izračune.

Sušina ob žetvi (%)	€/t
30	222
25	209
20	195

Stroški pridelave koruze za zrnje, neto pridelek 10 ton (14 % sušine) 2025

(Vir: modelne kalkulacije KIS) 

Od -1.190 €/ha do +250 €/ha

Vselej poudarjamo, da se pri različnih pridelkih in različni vlažnosti zrnja ob žetvi velika odstopanja v obe smeri, pozitivno in negativno. Če bi denimo po objavljeni stroškovni ceni 222 €/t koruzo želi ob denimo 25 % vlagi, bi bila lastna cena tone 209 evrov, ob 20 % vlagi pa samo 195 evrov. A bi moral biti izhodiščni hektarski pridelek 10 ton suhega zrnja. Marsikdo pa letos takega pridelka niti slučajno ne bo dosegel. Ob 10-tonskem letošnjem pridelku bi hektarska izguba ob zrnju, ki bi imelo ob žetvi 30 % vlago, znašala 420 €, ob 25 % vlag je bila izguba 290 € in ob 20 % vlagi izguba 150 €.

Ob omenjenem izhodišču je izguba ob nižjih  pridelkih zelo visoka, in znaša denimo ob hektarskem pridelku 7 ton in 25 % vlagi ob žetvi 830 €, ob  enaki vlažnosti pa ob pridelku 5 ton kar 1190 € na hektar.

Kdor je slučajno dosegel pridelek, občutno višji od mejnih 10 ton, pa je beležil dobiček. Pri suhem pridelku 12 ton in vlagi ob žetvi 25 % 70 € na hektar plusa, pri 20 % pa že 210 €. Izračunali smo še finančni izid ob pridelku 13 t in 14 t.  

Dohodkovnost koruze, 2025 (Preglednica: Kmečki glas)

Za kmetije je še dovolj manevrskega prostora

Ob dejstvu, da je to najbolj razširjeno krmno žitarico na številnih območjih letos prizadela suša, višina izpada pa je bila odvisna od  različnih območij, zlasti pa od tipa tal, smo za komentar zaprosili dr. Črtomira Rozmana z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter dva specialista za poljedelstvo mag. Boštjana Ferenčaka z murskosoboškega in Timoteja Horvata z mariborskega zavoda KGZS.

Dr. Rozman pravi, da je pri ocenjevanju ekonomičnosti treba upoštevati, da vsaka kalkulacija temelji na predpostavkah o tehnologiji in natančno določenem pridelku. »Torej vsaka predstavlja točko na proizvodni krivulji. V resnici so lahko posamezne kmetije precej različne –  nekatere bistveno bolj učinkovite – kot to prikazujejo kalkulacije KIS, druge pa tudi slabše,« je poudaril.  Fakulteta je v raziskovalnem in demonstracijskem poskusu projekta EIP ugotovila, da so bile kmetije prav pri koruzi precej bolj učinkovite. Pri tem so, pravi, nižje lastne cene dosegle predvsem zaradi uporabe cenejše, že amortizirane kmetijske mehanizacijo kot tudi nekoliko drugačne tehnologije obdelavo tal, denimo konzervirajočo. Prepričan je, da je kalkulacija KIS dovolj dobra osnova in z malo računske spretnosti je ni težava prilagoditi na situacijo na lastni kmetiji. 

Koruza bo ostala

Na vprašanje, kaj sejati namesto koruze, dr. Rozman pravi, da prave alternative zanjo ni, saj se pridelava sudanske trave in sirka iz določenih razlogov ni uveljavila širše, še največ uspeha je na živinorejskih kmetijah bilo doseženega z dopolnilnim siliranjem cele rastline ozimnega ječmena v voščeni zrelosti, nekaj tudi s krmni dosevki. »Nedvomno bo predvsem zaradi strukture koruza ostala primarna poljščina, tudi zato, ker naši poljedelci precej dobro obvladajo tehnologijo njene pridelave.«

Soja je sicer do neke meri potencial, tudi proso, a je na ekonomičnost določene kulture potrebno gledati širše, v povprečju petih let, meni mag. Ferenčak, ki dodaja, da se na peščenih tleh zaradi tega koruza v tem obdobju seje 1- ali največ 2-krat, na težjih tipih tal pa od 2- do 3-krat. Slednji poudarja še, da je boj proti suši tudi povečanje organske mase v tleh, pa tudi setev nižjih zrelostnih razredov hibridov. Tudi Horvat pravi, da koruze v smislu njene visoke energijske vrednosti ni mogoče zamenjati; do določene mere jo lahko zamenja sirek, ki še zdaleč ne dosega takšne vrednosti.  

Vsi pa se strinjajo, da je edina resna alternativa za ohranjanje stabilnega pridelka namakanje, in to ne samo koruze in ne samo na prodnatih tleh.

Tudi poskusi v EIP projektu so pokazali, da je lahko pridelek koruze že s samo enim namakanjem večji tudi za 25 %, medtem, ko se lastna cena (kljub strošku namakanja) lahko zniža za 10-15 %. Seveda mora biti namakanje strokovno izvedeno – z ustrezno količino vode ob pravem času, dodaja dr. Črtomir Rozman.

Na naše vprašanje, na kakšen način jo v smislu višje dodane vrednosti predelati,  Horvat meni, da je edina prava možnost pokrmiti jo živini. »Ali pa jo posušiti in skladiščit do boljše odkupne cene, ta je po navadi spomladi.« To pa je lahko včasih tudi riziko, pristavi Ferenčak. »Glede predelave in doseganja višje cene ter prodaje ob primernem času pa verjetno velja ista mantra, ki jo trobimo ob vsaki žetvi pšenice – skladiščne kapacitete,« pa pristavi Rozman.

Zelo redki bodo z njo letos zadovoljni. glede na različno sušino ob žetvi