Po predlagani vsebini sprememb  želi direktiva FFS popolnoma prepovedati na občutljivih območjih (Natura 2000, ekološka, zavarovana, vodovarstvena,..),  po deležu teh pa je Slovenija v EU absolutna rekorderka.

Po enem od predlogov, ki je prišel v javnost šele pred poletjem , naj bi namreč prav na teh območji uvedli selektivno – beri: vsakršno prepoved FFS v primarni kmetijski pridelavi. Ker ima naša država skoraj polovico vseh kmetijskih zemljišč v teh območjih, bi se lahko zaradi takih omejitev kmetijska pridelava pri nas prepolovila, to pa bi imelo za kmetijstvo pogubne posledice.

Spet na Ptuju

Ob problematiki nove metodologije točkovanja na OMD, ko so prizadeti kmetje v začetku novembra na Ptuju pripravili protest, so ti v našem najstarejšem mestu prvi korak storili tudi na tem področju. Na KGZ Ptuj so namreč mimo oči javnosti pripravili razširjeni sestanek kmetov in vseh nevladnih kmetijskih organizacij in njenih strokovnih služb iz vse države. Po ocenah nekaterih se jih je zbralo več kot 50.

Kot smo izvedeli, jih moti v javnosti malo znana vsebina osnutka nove evropske direktive, ki – kot smo že poudarili, predvideva prepovedi rabe FFS na občutljivih območjih. Stališče kmetovalcev in seveda vseh kmetijskih strokovnih služb je jasno: sprememba direktive s takšno vsebino ni dopustna oz. sprejemljiva za Slovenijo.

Osnutek direktive je nastajal v zelo čudnih okoliščinah: dokument je pripravljala komisarka za zdravje in varstvo hrane in komisar za kmetijstvo ni protestiral. Več kot jasno je, da je tudi v tem primeru politika nad stroko.  

»Ob morebitnem sprejetju direktive v prvotni vsebini bi to dejansko pomenilo tudi konec kmetijske pridelave v Podravju, kjer vemo, da je območje izjemnega pomena za pridelavo hrane,« je poudaril kmečki aktivist Darko Dobnik iz Zlatoličja, sicer eden od pobudnikov sestanka. Pojasnil je, da bi z uveljavitvijo  nove direktive pomenilo, da bomo v Sloveniji pridelali še manj hrane. Pa tudi v EU bi je bilo manj.

Pogubne posledice

Tudi Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, deli bojazni številnih iz stroke in primarne pridelave. »Če zemljišč ne bo mogoče uporabljati za intenzivno kmetijsko pridelavo, se bodo zaradi opuščanja pridelave zaraščala,« je prepričan. Priča bomo, nadaljuje, bistvenemu zmanjšanju bruto vrednosti dohodka iz kmetijske pridelave in vrsti drugih negativnih posledic, ki si jih ne želimo. »Povečal se bo uvoz hrane iz manj razvitih držav, posledično bo povečan tranzit; nižja bo kakovost hrane z vprašljivim poreklom; priča bomo dodatnemu izseljevanje iz podeželja in večanje prebivalstva v mestih ter obmestnih območjih; zaradi opuščenega podeželja pa bo tudi upad turizma.«

Andrej Rebernišek: »Kmetovalci seveda razumejo, da moramo vsi skupaj ravnati odgovorno in kmetijstvo je v zadnjih letih naredilo viden korak k izboljšanju tako vode, kot tal. To tudi dokazujejo analize, da se stanje kakovosti voda in tal v poprečju ne poslabšuje, pač pa izboljšuje. Mnenja smo, da morajo biti ukrepi varovanja okolja razumni in ne na škodo pridelave hrane.« 

Občutljiva območja

Po podatkih KGZ Ptuj je na obočju njihovega zavoda teh kategorij zemljišč slabih 115.000 hektarjev. Glavnina njih je kajpak kmetijskih.

Po podatkih KGZS več kot polovica Slovenije ali 56 % njene površine predstavljajo območja posebnega pomena, torej občutljiva območja (zavarovana območja, naravne vrednote, Natura 2000, ekološko pomembna območja,…).

Iz istega vira je pri nas kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. 70 odstotkov območij Nature 2000 je gozdov, okrog 20 odstotkov je na kmetijskih površinah, 5 odstotkov nad gozdno mejo, 2 odstotka na pozidanih površinah in 1 odstotek na vodnih površinah. Na ravni Slovenije imamo zaradi Nature 2000 ukrepe na okrog 6,4 % vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi.

Na kmetijskem ministrstvu navajajo,  da je iz trenutnega stanja evidenc dejanske rabe samo v območje Natura 2000 v Sloveniji vključenih kar 152.933 hektarjev kmetijskih zemljišč: 34.210 hektarjev njiv in 91.078 hektarjev trajnih travnikov, ostalo so druge kategorije kmetijskih zemljišč. So tudi taka, ki so porasla z gozdnim drevjem in neobdelana kmetijska zemljišča (dobrih 12.750 hektarjev).

Po podatkih SURS za leto 2020 je v Sloveniji 483.893 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega 176.079 hektarjev njiv, 279.298 hektarjev trajnih travnikov in pašnikov ter 28.516 hektarov trajnih nasadov. Torej jih ima omejitev samo zaradi Nature 31,6 %.

Podatka, koliko kmetijskih zemljišč na ravni države odpade na najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom (VVO I), koliko na ožje s strožjim in koliko na širše z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO 2 in VVO 3) pa z Ministrstva za okolje in prostor do zaključka redakcije nismo dobili.

Zaključki

Ker je  tudi odločitev o tem, na kakšno vsebino direktive bo Slovenijo dala soglasje, politično in ne strokovno, so zbrani na Ptuju sprejeli vrsto zaključkov. V prvi vrsti naj se na to temo z namenom, da jim stopi država naproti, nevladne kmetijske organizacije čim prej sestanejo s predsednikom vlade.

Da bi vedeli pri čem so, je potrebno narediti analizo občutljivih kmetijskih površin po kmetijsko gozdarskih zavodih, so se dogovorili. Za analizo, kakšne negativne učinke lahko pričakujemo ob sprejetju teh omejitev – okoljske in za kmete ekonomske, pa naj bi bil najbolj kompetenten Kmetijski inštitut Slovenije.

Da smo z brezglavim razglašanjem občutljivih območij zašli v nerazumne dimenzije in z omejitvami že v preteklosti naredili našemu kmetijstvu več škode kot koristi, bi bilo smiselno – se glasi še en zaključek s sestanka, primerjati obseg in strukturo občutljivih kmetijskih površin s sosednjimi državami in pod kakšnimi pogoji tam uvrščajo kmetijske površine v skupine zaščitenih  kmetijskih zemljišč.

Znano je, da imajo druge države bistveni manjši odstotek občutljivih območij (5 do 15 %), in so v glavnem na zemljiščih, ki niso pomembna za pridelavo hrane.

Na podlagi analiz naj se v Sloveniji na novo določijo občutljiva območja, in to v smislu, da nove omejitve na njih ne bi ogrožala pridelave hrane.

»Slabe izkušnje iz preteklosti v podobnih primerih kmete silijo, da bomo pričeli s tihimi pritiski na vse deležnike v državi, ki imajo kakršen koli vpliv na sprejetje uredbe, obenem pa bomo s posledicami začeli osveščali tudi javnost,« je zaključil Dobnik. Dodal je še, da so se vsi prisotni na Ptuju strinjali, da ne glede na to, da nekateri predstavniki s parcialnimi interesi že iščejo vzvode, da rešijo svoje kmetije, ostanejo enotni. »Našim organom na različnih področjih zamerimo, da se o tako pomembni zadevi do sedaj ni kaj dosti govorilo, pa še sedaj obstajajo tendence, da naj smo tiho in čakamo.«

Nevarna igra

Vsebina in ozadje spremembe že obstoječe direktive o trajnostni rabi FFS je zelo zapletena. In to tako s strokovnega, kakor političnega področja, meni tudi dr. Mario Lešnik, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor predstojnik katedre za fitomedicino. Je tudi član  letos avgusta ustanovljene strokovne komisije, ki je bila ustanovljena z namenom, da resorni ministrici in predsedniku vlade podaja strokovna mnenja glede posledic omenjene direktive. Doslej se je komisija sestala že štirikrat.

Prepričan je, da ne bodo sprejete takšna predlagana dopolnila direktive in je vsaka država, tudi Slovenija, z Evropsko komisijo v fazi individualnih pogajanj, ki potekajo na mesec dvakrat.

»Nekateri za vsako ceno pritiskajo, da bi se dokument v predlagani vsebini sprejel, ker imajo politične interese. Po drugi strani pa je veliko takih, ki hitenju nasprotujejo, saj menijo, da bi brezglavo početje brez poglobljenih analiz lahko imelo pogubne posledic,« pravi. 

Večina držav zahteva, da morajo biti narejene tudi ekonomske študije posledic uveljavitve sprememb direktive.

Dr. Mario Lešnik: »Če bi bile predlagane spremembe direktive sprejete, se nam obetajo velike podražitve hrane, tudi do 40 %. O teh podražitvah nihče ne govori. Podražitve hrane se bodo že zaradi ukrajinske krize nadaljevale. Če pa dodamo še to direktivo, bodo podražitve hrane tako neznosne, da bodo po moji oceni ljudje na ulicah bolj protestirali zaradi podražitev hrane, kot bi protestirali zaradi morebitnih ostankov pesticidov v hrani.«

Slovenija je enotna, (skoraj) tudi strokovna komisija

Dr. Lešnik pravi, da je mnenje strokovne komisije enotno, da takšne direktivno ne podpirajo. Edina izjema je združenje ekoloških kmetov Slovenije, ki zasleduje neke druge cilje. Ne zavedajo se, da v direktivi piše, da na teh območjih ne bo mogoče niti ekološko varstvo. »To pomeni, da tudi kmetje, ki imajo ekološki vinograd ali ekološki sadovnjak, ne bodo smeli uporabljati nobeno FFS. V poštev pride le tistim, ki imajo ekološki travnik ali ekološko živinorejo in v svojem procesu nikoli ne uporablja nobeno FFS.«

Trenutno so vlada, okoljsko in kmetijsko ministrstvo dali informacijo, da Slovenija glasuje proti uveljavitvi direktive v takšni obliki. Se pravi, da ima Slovenija enotno politično stališče.

Je pa sogovornik negotov glede tega, ali bo imela posamezna države članice pravico, da same določijo območja za restriktivno uporabo FFS ali pa bodo uvedene po trenutnih velavnih občutljivih obočjih. Ker pogajanje s članicami potekajo individualno in od člena do člena, je tudi odprto vrsto tehničnih podrobnosti glede vodenja evidenc, podpisa pogodbe s svetovalci, nacionalnih načrtov sprejemanja škropilnih programov, …

Dokončna odločitev o direktivi bo po vedenju sogovornika znana čez leto ali dve, saj so pogajalski procesi v zamudi in nekatere države članice s podajanjem pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja Komisije namenoma zavlačujejo. Zadnji korak Komisije je bil poslan  vprašalnik državam, katera občutljiva območja bi upoštevali in kakšno redukcijo FFS bi le-ta za ta območje imela.

»Mislim, da večji del držav članic nima interesa, da bi se to v kratkem času sprejelo. «Kljub temu, če bo Evropa sprejela direktivo že v predlaganem osnutku ali z dopolnjeno vsebino, Evropejci ne bodo jedli nič manj s pesticidi obremenjeno hrano.«

Zaradi velikega deleža občutljivih območjih  je direktiva za Slovenijo toliko večji problem, kot za države z majhnim deležem teh območij.