V navajanju stališč v novi SKP (2021-2028), ki so jih kot sklepe pripravili Pomurci,  poudarja, da država, ki se zaveda proizvodne funkcije na vseh svojih področjih, torej tudi v kmetijstvu, ki ima urejeno prehransko bilanco, energetsko bilanco in nataliteto, je definitivno zmagovalec. A poleg omenjenih treh zgodb, je poudaril, mora obvladati tudi terensko pokritost. Torej poseljenost na vseh njenih območjih, v prvi vrsti pa obmejnih. Tudi s kmeti, ki skrbijo za urejenost krajine.

»Če nimamo dovolj kakovostnih ukrepov v kmetijstvu, jih bomo tam težko obdržali,« je prepričan, zato bo premišljen nabor le-teh še kako pomemben tudi v prihodnje.

Prvi njihov sklep je, da je tudi v novem programskem obdobju višina plačila za ukrepe KOPOP v enaki višini kot je to v obstoječi finančni perspektivi oziroma, da ta sistem ostane čim bolj enak obstoječemu sistemu ter da se da prednost proizvodni funkciji kmetijstva. Plačljiv mora ostati  tudi nabor vseh dosedanjih ukrepov. Drugi pravi, da se mora tudi po letu 2020 nadaljevati poudarek mladim prevzemnikom, vendar pa je potrebno urediti tudi status osebam, ki predajajo kmetije naslednikom, ki po tem – v primeru, da nimajo izpolnjenega pogoja za upokojitev, ostajajo brez  kakršne koli ekonomske varnosti.

Ker je več kot na dlani, da bo iz evropskega proračuna v prihodnje za kmetijstvo namenjenega manj denarja, kar posledično pomeni, da  ga bodo dobile manj tudi posamezne članice, Režonja v imenu zavoda, ki ga vodi, kakor murskosoboške območne enote, pričakuje, da manko do denimo sedanje višine zneska za ukrepe in programe v kmetijstvu zagotovi slovenska država iz svojega proračuna.

Izpostavil je tudi, da mora biti pridelava poljščin izključno vezana na prehrano ljudi in živali, nasprotujejo pa plačilom kmetijskih gospodarstev za poljščine, ki so namenjena za energente. Nadalje meni, da je pravi kmet tisti, ki je usmerjen v proizvodno funkcijo. Doslej so bila zgodovinska plačila vezana s plačilnimi pravicami: po novem Pomurci predlagajo, naj se ta plačila oziroma pravice ukinejo, so pa za dodatek mladim kmetom, enako tudi podpirajo spodbude za krave dojilje in druge ukrepe v govedoreji.

Z več kot 51 tisoč hektarji njivskih površin v regiji, je po njegovem realizacija v celotni rastlinski pridelavi v Pomurju vredna več kot 70 milijonov  evrov. V KOPOP programe je v regiji vključenih 1.763 kmetijskih gospodarstev ali četrtina vseh. Ti obdelujejo več kot 35 tisoč hektarjev površin ali 60 % vseh v Sloveniji.