V dvojezični Krajevni skupnost Gaberje pri Lendavi, kjer v sožitju živijo pripadniki večinskega slovenskega naroda ter madžarske narodnostne manjšine, so članice skupine ročnega dela Kulturnega društva „Zarja” Gaberje letos že 13. pripravile razstavo ročnih del ter delavnico.

Krožek ročnih del deluje od leta 2006. Vse do 2017 je vezilje stokovno vodila in poučevala Margita Horvat, mojstrica vezenin iz Čentibe. Od leta 2018 pa ima skupina novo strokovno vodjo, in sicer Andreo Feher.

Ko piše Jože Žerdin, ima skupina 12 članic, ki se srečujejo vsak drugi ponedeljek v vaškem domu v Gaberju. Izdelujejo tako izvirne, kot moderne vezenine.

Tako so nedavno v Gaberju pripravili dvodnevno kulturno priredtev, ki se je odvijala v okviru projekta DediščiNa dlani, prijavljenega preko Javnega poziva LAS Pri dobrih ljudeh. Namen projekta je izboljšati turistično privlačnost kraja z izkoriščanjem kulturnih in naravnih danosti, predvsem pa razvoj turizma v programskem okolju v povezavi z naravno in kulturno dediščino.

Izdelovanje vezenin, ki so bile razstavljene, je ohranjanje obstoja ene od panog kulturne dediščine kraja, zato je zelo pomembno, da se to znanje prenaša iz roda v rod, kajti ohranjanje kulturne dediščine je pomemben zaklad za bodočo generacijo.

Letošnja razstava je bila pripravljena na novih razstavnih panojih, katerih nakup je kulturno društvo financiralo iz sredstev, pridobljenih na razpisu države Madžarske. V okviru otvoritve razstave je potekal kratek kulturni program, v katerem so se predstavili slovenski ljudski pevci in ljudski godci Gaberski mantraši ter madžarski ljudski pevci in citrarska skupina Kéknefelejcs domačega kulturnega društva. Zadnji dan dvodnevnega kulturnega dogodka pa je bila v dvorani še priložnostna razstava in ogled ročnih del članic skupine za ročna dela.

V okviru delavnice so si lahko  obiskovalci ogledali postopek izdelave vezenin, od risanja vzorca na papir do kopiranja le-tega na blago in samo vezanje. Ob tem so se lahko naučili tudi nekatere osnovne tehnike vezenja, kot so navadno vezenje, polnjeno vezenje, rišelje,… ter različne vbode, kot so stebelni vbod, ploščati vbod, verižni vbod, zančni vbod, ipd.

Udeležence so seznanili tudi s tem, iz katerega kraja prihajajo določeni izvirni vzorci ter katero barvo niti je potrebno uporabiti pri vezenju določenega vzorca. 

Foto: Jože Žerdin