Gančki majoš je kot majsko drevo je vpisano v register nesnovne kulture dediščine pri ministrstvu za kulturo. V Gančanih, prekmurski vasi v Občini Beltinci  mlaj ali majsko drevo postavljajo od leta 1919, ko so se domači fantje srečno vrnili z bojišč I. svetovne vojne. Po tradiciji je tudi letos ta čast pripadla mladim, ki so dopolnili 18 let starosti. Bilo jih je devet.

Kjub krona času so se tudi letos v kraju odločili, da ne bodo izpustili tradicije postavljanja majskega drevesa- gančkega majoša, ko so jim to lepo tradicijo pustili njihovi predniki. Kot piše Jože Žerdin,  se je daljnega leta 1919. pet mladih fantov – Ivan Sraka, Martin Matko, Ivan Kuzma, Matija Kociper in Martin Sabotin srečno vrnilo iz morije prve svetovne vojne. Tako so tistega leta dan pred prvim majem v zahvalo Mariji pri vaški kapeli postavili majsko drevo, ki je bilo okrašeno brezovo krošnjo.

To tradicijo so v Gančanih nadaljevali in brezo so zamenjali s smreko, katero so okrasili z raznobarvnimi trakovi iz krep papirja. Mladi vojaki, ki so se vrnili iz prve svetovne vojne, so taka majska drevesa videli v Rusiji in Ukrajini. V začetku so jih postavljali na skrivaj, a sčasoma pa so se jim pridružili in jim pomagali ostali vaščani. Že nekaj desetletij postavljajo majsko drevo rekruti ali naborniki, torej fantje in dekleta, ki so dopolnili 18 let starosti, in so postali polnoletni. To je tudi generacija, ki je nekoč odhajala na služenje vojaškega roka.

Tradicija postavljanje majskega drevesa na predvečer 1. maja se je vse do danes ohranili v izvirni obliki vse do današnjih dni. Za Krajevno skupnost Gančani je to vsako leto zelo pomemben dogodek, s katerim je vas Gančani še bolj prepoznana in diha s to tradicijo. Potem, ko se  okrašeni vrh nosi po vasi, prispe do prostora za postavitev. Tam se okrašeni vrh pritrdi k deblu in se ga potem kot mlaj ročno postavi. Potem, ko so prvomajsko drevo postavil, se zapoje pesem Spet kliče nas venčani maj.

Sicer pa postavljanje majskega drevesa sodi v okvir kulturne dediščine, kjer je poudarek dan tudi na ohranjanju rokodelsko – tehničnih  veščin, kot je denimo izdelava papirnatega okrasja, podiranje drevesa, pritrjevanje vrha na deblo, ročno postavljanje in dvigovanje mlaja. V Gančanih se tradicija torej nadaljuje iz roda rod in to že 102. leto. S tem se prenaša znane izdelovanja papirnatih kron in drugega okrasja na mlado generacijo.

Letos je v Gančanih  v projektu postavitve majskega drevesa sodelovalo devet mladih regrutov in sicer trije fantje in šest deklet, ki bodo do konca leta stari 18 let. Mladi regruti iz Gančanov so se na postavitev majskega drevesa pripravljali od začetka letošnjega leta, ko so se pri družini Križanič pri 92- letni Hedviki Križanič in njeni snahi Mariji Križanič zbirali v delavnicah, kjer so ročno izdelovali krone in rože iz krep papirja za okrasitev majskega drevesa. Majsko drevo krasi okrog 50 različnih rož iz krep papirja iz različnih barv. Mladi so še izdelovali pentlje. Na pomoč pa so jim priskočile starejše ženske.

Mladi so se v petek, 30. aprila zbrali in najprej okrasili vrh za majsko drevo in potem so se z njim, ki ga je vozil  starodobnik – manjši kmetijski delovni stroj, peš odpravili po vasi in se ustavili pri družini, kjer je doma letošnji regrut, v znak zahvale za mentorstvo pri pletenju okrasja pa so se ustavili tudi pri Hedviki Križanič.  Šlo je za enkratni nepozabni dogodek. Svojčas so okrašeni vrh po vasi rekruti nosili peš.

Z okrašenim vrhom so se pred dokončno postavitijo ustavili tudi pri vaški kapeli Srca Jezusovega in pri manjšem majskem drevesu, katerega so prav tako postavili mladi. Mladi pogumni fant je splezal do vrha drevesa.