Kot je bilo poudarjeno na predstavitvi te periodične publikacije zavoda Pomurski  muzej Murska Sobota, vsebina tudi tokrat ni bila izbrana naključno. V letih 2021-2025 namreč mineva 80 let od njenega divjanja. Največja morija človeštva je tudi v tej pokrajini pustila globoke rane.

Sicer je urednica zbornika, muzejska svetnica Metka Fujs priznala, da 15 avtorjev, ki v njem na to temo sodelujejo letos, ne predstavlja celovitega vpogleda v vojno dogajanje, saj je bilo o tem doslej že veliko napisanega. To priča tudi zborniku dodana obsežna bibliografija literature o drugi svetovni vojni v Pomurju.

Novi viri za popolnejša dejstva

Fujsova je še poudarila, da je ta muzejska publikacija v vsebinskem smislu  »nabor različnih razprav, člankov in seznamov, ki posegajo na področja cerkvene ureditev, šolstva, kulture, organiziranega upora, vojaških operacij, represij, žrtev vojne in obdobja neposredno po vojni.,« in dodala, da je njihova kakovost v tem, da avtorji v večini uporabljajo nove vire, vire iz tujih arhivov, ki so z digitalizacijo postali dostopni in tako osvetljujejo dogajanje iz drugega zornega kota ali potrjujejo prejšnje trditve.

Urednica je pojasnila, da je vojna le za kratek čas spremenila državne meje, po njej pa so jih vrnili na prejšnje točke, tako da cilji okupatorjev niso bili doseženi.

Zbornik soboškega muzeja kot osrednja muzejska in humanistično-družboslovna revija nepretrgoma izhaja od leta 1991.

V njem objavljajo rezultate raziskav strokovni delavci muzeja, razprave in članke o zgodovini Prekmurja drugi avtorji, na ta način pa se predstavlja tudi drugo muzejsko gradivo.  

Nikoli zaceljene rane

Vojna je za seboj pustila veliko materialno škodo in mnogo žrtev, je ugotavljala, skoraj popolnoma je bila uničena prekmurska judovska skupnost. Posledica vojne je bila sprememba družbene ureditve ter z njo povračilni ukrepi nove oblasti, ki je s sodnimi procesi in usmrtitvami odstranila nekdanje nosilce moči. Ceno vojne so z nasilnimi ukrepi nove oblasti plačali primorski in istrski kolonisti, priseljeni v Prekmurje med vojnama, madžarski prebivalci obmejnih vasi, nemški prebivalci Apaškega polja in Prekmurja kot podporniki nacizma.Večino njih so razlastili in prisilno izselili.

V novi številki zbornika je objavljenih 11 razprav,  trije seznami žrtev z uvodnimi razpravami (seznam Slovencev, interniranih v taborišče Šarvar, seznam Madžarov, interniranih v Hrastovec in Strnišče, ter revidirani seznam umrlih borcev Rdeče armade v Pomurju. Slednji je dopolnjen s skoraj 200 novimi imeni). Ob že omenjeni bibliografiji je  na koncu še poročilo o dogodkih v soboškem muzeju leta 2022.

Izdajo zbornika sta tudi letos finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota.