Ti so se namreč s traktorji, ki so imeli pripete trosilnike za mineralna gnojila, podali na njive z oziminami in na njih opravili raztrose.  Mnogi so prepričani, da so opravili že prvo spomladansko dognojevanje.

Na terenu smo opravili poizvedbe in prišli do zaključka, da takšne ocene ne moremo posplošiti. V skladu z dobro kmetijsko prakso je namreč večina njih s trosilniki vršila apnenje. Da so bila v večini primerov opravil kmetov tla še zamrznjena, večina opravičuje z lažjim manevriranjem, kot pa, če bi bila razmočena. A je na takšni strukturi tal v primeru večjih vetrov in dežja vprašljiva učinkovitost opravila, zlasti z apnom ali apnenčevo moko.

»Ukrep apnenja pri ukrepih KOPOP časovno ni opredeljen. V skladu z dobro kmetijsko prakso se apni izven rastne dobe, v času mirovanja vegetacije – najboljši čas je jesensko-zimsko obdobje,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Dognojevanje ozimin z mineralni gnojilo dovoljeno  po 15. februarju

Že v letošnji 2. številki Kmečkega glasa  (12. 01. 2022) na stran 4 smo podrobno objavili pojasnila Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo glede časovnih omejitev gnojenja s tekočimi organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušek, kakor tudi s hlevskim gnojem.

V celinskem delu Slovenije, kjer je tudi največ ozimnih žit., je  uporaba mineralnih gnojili, ki  vsebujejo dušik:

V primorskem delu  je prepoved gnojenja z mineralnimi gnojili nekoliko krajša: na zemljiščih z zeleno odejo do 15. januarja, brez zelene odeje pa do 1. februarju.  Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati tudi nekatere druge uredbe.

Kar se tiče KOPOP ukrepov, datum začetka agrotehničnih opravil ni predpisan, razen pri zahtevi ozelenitve tal prek zime, kjer je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. 2.

Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je izven omenjenih časovnih okvirjev med drugim prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh.

Apnenje

Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da je po smernicah za strokovno utemeljena opravilo pri apnenju pomembno upoštevati razlike, česa in v kakšnih količinah se pri apnenju poslužiti. Čisto apno (CaO) je namreč za žive organizme v tleh zelo agresivno, zato ga naenkrat smemo odmerjati le v malih količinah. Pa še to najbolje pozno jeseni ali pozimi, ko organizmi v tleh niso aktivni.

Žgano oz. hidratizirano apno – Ca(OH)2 je sicer nekoliko manj agresivno, vendar je treba biti tudi pri tej obliki previden.

Najmanj agresiven pa je apnenec, saj je njegovo delovanje postopno in dolgotrajno. Čistega apnenca (CaCO3) je potrebno v tla dati za enak nevtralizacijski učinek skoraj dvakrat več kot čistega apna (CaO). Ker apnenec ne deluje toksično, lahko apnjenje z njim izvajamo v več terminih med letom.

Kdaj dognojevati ozimine?

To kmetje tudi v okviru dovoljenih časovnih okvirov velikokrat opravijo v neustreznih razmerah, zlasti talnih. Vsako leto je namreč mogoče videti  tudi take, ki raztros mineralnih gnojil opravijo na še zamrznjenih njivah. Če pred dovoljenim datumom, je to dodatni prekršek.

Glede na nekajkratni dvig cen mineralnih gnojil od lanske jeseni, bodo kmetje in drugi dobro premislili, če in kdaj gnojiti.

»Če so tla prehladna ali zamrznjena, rastline hranil ne odvzamejo,« pravi dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Na vlažnih tleh namreč obstaja velika verjetnost površinskega odtoka hranil z zablatenih tal.  »Pogosto je razlog za zgodnejši raztros,  da se po odmrznjenih njivah  ne morejo voziti zaradi preveč uničene strukture tal.«

A tovrstna odločitev lahko povzroči tudi  velike izgube hrani, še pojasni sogovornik. Pri nizkih temperaturah in visoki vlag namreč lahko bakterije povzročijo sproščanje dušika v zrak. 

»Gnojila je potrebno rastlinam dodati takrat, ko jih lahko dejansko izkoristijo,« poudarja dr. Lešnik. Z izogib temu bi po njegovem prepričanju nujno morali preiti na ohranitveno kmetovanje in na alternativne sisteme obdelave tal.