Še po 43 letih prizadevanj, da hrana ni privilegij, pač pa pravica vsakega posameznika, ugotavljamo žalostno dejstvo, da si danes že skoraj 40 % svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravega obroka, to je več kot kdaj koli prej.

Po še vedno začasnih podatkih državne statistike smo z večino živil še vedno odvisni od uvoza ter razmerje med uvozom in izvozom ne kaže realne slike, koliko samooskrbni smo z določenim živilom. V izvoz so namreč zajete tudi količine, ki jih uvažamo zaradi izvoza, in ne samo doma pridelano. Enako tako je z uvozom. Glede na leto 2020 se je po posameznih vrstah živil lani najbolj povečal uvoz mesa (za 8 %), sadja (7-odstotna ras), žita (4-odstotna rast) in zelenjave (3-odstotna rast). Po drugi strani pa se je zmanjšal uvoz krompirja (za 4 %), pa tudi izvozili smo ga občino manj (za 23 %); a se je povečal izvoz zelenjave (za 23 %), žit (za 16 %), mesa (za 13 %) in sadja (za 6 %).

Dobro je vedeti:

1. Žita so seštevek krušnih in krmnih. Ob strnih ozimnih in jarih žitih (pšenica, rž in soržica, ječmen, oves in mešanica žit, tritikala), največjo skupino predstavlja koruza v zrnju. Njen delež med vsemi žiti je namreč 60-odstotni.

V kategorijo »ostala žita« pa sodijo glavni in naknadni posevki ajde ter prosa, pa tudi sirek za zrnje, mohor, bar, ptičje seme, kamut ter mešanice različnih žit.

2. Potrošnja na prebivalca se izračuna kot razmerje med količino potrošenega za prehrano ljudi (in ne celotno potrošnjo) in številom prebivalcev.

3. Stopnja samooskrbe se izračuna kot razmerje med domačo proizvodnjo in celotno domačo potrošnjo (ne samo za prehrano ljudi).

4. Celotna potrošnja – za hrano ljudi, za krmo živini, za seme, industrijsko potrošnjo in izgube.

5. Razpoložljivo = potrošeno; razpoložljivo = proizvodnja + uvoz + zaloge na začetku

6. Potrošeno = domača potrošnja + izvoz + zaloge na koncu.

Če upoštevamo gole številke med uvozom in izvozom, se je v Sloveniji stopnja samooskrbe pri rastlinskih kmetijskih proizvodih v letu 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem (2011–2020) zvišala pri žitih (za 14 odstotnih točk) in zelenjavi (5 odstotnih točk), znižala pa pri krompirju (11 odstotnih točk) in sadju (24 odstotnih točk). Stopnja samooskrbe pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem višja pri mesu (za 4 odstotne točke) in jajcih (3 odstotne točke), nižja pa pri medu (45 odstotnih točk).

Prebivalec Slovenije je v 2021. v povprečju porabil za prehrano največ zelenjave (116 kg) in žit (115 kg), sledili so sadje (109 kg), meso (89 kg), krompir (63 kg), jajca (11 kg) in med (0,6 kg). V primerjavi s predhodnim letom je bila povprečna poraba jajc višja za 10 % in mesa za 1 %, manjša pa je bila pri medu, in sicer za 32 %, sadju za 16 %, zelenjavi in krompirju za 2 % ter pri žitih za 1 %.

Če bi te podatke primerjali z letom 2000, se je potrošnja žit na prebivalca v dobrih 20 letih zmanjšala s 130 na 115 kilogramov, mesa je z dvakratnimi  vmesnimi povečanji na skoraj 100 kilogramov ostalo na isti ravni, torej 89 kilogramov, enako jajc (11 kilogramov), potrošnja krompirja se je med leti 2000 in 2021 z 90 kilogramov zmanjšala na 63 kilogramov, enako je bilo zmanjšanje pri medu – z 1 kilograma na 0,6 kilograma, občutno pa je bilo povečanje potrošnje sadja (s 104 kg na 129 kg) in zelenjave (z 79 na 116 kg).

V enem letu – od lanskega do letošnjega septembra,  so se občutno zvišale cene vseh skupin prehrambnih izdelkov. Statistika pravi, da v povprečju za 15 %. Najbolj, za več kot tretjino (34 %), so se podražila olja in maščobe, sledi mleko, sir in jajca (za 18 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 17 %). Najmanj, za 7 %, pa so cene zrasle skupini sladkih izdelkov (sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki). Po teh podatkih so gospodinjstva v Sloveniji lani za hrano porabila 14,4 % od vseh svojih izdatkov, povprečje v EU-27 je znašalo 14,8 % (najmanj na Irskem  8,3 %, največ v Romuniji 25,2 %.)

Kar zadeva zavržene hrane v Sloveniji, jo je prebivalec Slovenije v letu 2021 v povprečju zavrgel 68 kilogramov, to je 10 kilogramov več kot leta 2013. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (več kot polovica), najmanj pa v sektorju proizvodnja hrane (manj kot desetina). Neužitni del (olupki, jajčne lupine, kosti idr.) je predstavljal 62 % vse odpadne hrane.