Pisali smo, da je konec julija Slovenija odstopila od kandidature svetovnega tekmovanja v oranju leta 2027. Odločitev o tem je Svetovni organizaciji oračev (WPO) sporočil Marjan Kardinar,  slovenski član v WPO.

Za omenjeni korak se je Kardinar odločil potem, ko je kmetijsko ministrstvo (MKGP) aprila letos na vlogo  Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), pod okriljem katere že več kot 60 let v Sloveniji potekajo tekmovanja v oranju,  odgovorilo, da za odobritev financiranja SP v oranju v Sloveniji nimajo predvidenih finančnih sredstev. Vloga za podporo tekmovanja je bila sprva naslovljena na Vlado RS, a jim jo je njeni generalni sekretariat predal v reševanje kmetijskemu ministrstvu. V odgovoru so dodali še, da »… MKGP nima pravne podlage, da bi takšno financiranje omogočilo.«  Zapisali so, da so takšno odločitev pridobili tudi s strani ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki da tudi nima predvidenih razpoložljivih sredstev za financiranje tekmovanja. Na gospodarskem ministrstvu pa ugotavljajo, so poudarili, da omenjeno prvenstvo vsebinsko ne sodi v njihovo pristojnost. So pa ponovili, da bo MKGP v okviru svojih finančnih možnosti tudi v prihodnje podpiralo udeležbo naše države na oraških svetovnih prvenstvih in državnih tekmovanjih, enako na tem nivoju tekmovanja dijakov biotehniških šol.

Po izdelani finančni konstrukciji bi bilo za tekmovanje leta 2027 predvidoma potrebno zagotoviti 1,6 milijona evrov, od tega naj bi 750.000 evrov prispevala država oziroma ministrstva: kmetijsko denimo 400.000 evrov, gospodarsko 200.000 evrov in za kohezijo 150.000 evrov.  

Priznanje, da je Slovenija pustila veliko sled

Na Kardinarjev dopis se je z razumevanjem odzval pri mož svetovnih oračev Lars Gammelvind, ki je izrekel veliko priznanje Sloveniji za odlično organizaciji svetovnega tekmovanja leta 2009, pa tudi nenehno prisotnost naših oračev na svetovni sceni od njene osamosvojitve, leta 1991.

»Povsem razumemo težke okoliščine, ki so privedle do te odločitve,« je zapisal in pristavil, da morata biti zdravje in dobro  počutje ljudi   vedno na prvem mestu, zato jih je pohvalil za tako odgovorno odločitev v zahtevnih razmerah. »Medtem, ko obžalujemo, da v letu 2027 ne bomo izkusili gostoljubnosti in odličnosti Slovenije, nas veseli dejstvo, da bo Slovenija še naprej aktivna in predana članica WPO. Vaša stalna udeležba in podpora sta neprecenljivi za našo organizacijo in družino oračev po vsem svetu.«

Zamujena priložnost, ki se ne bo hitro vrnila

Da naši orači na ustreznih naslovih niso dobili potrebne podpora, je zamujena priložnost, kar je potrebno gledati širše, meni Igor Hrovatič s KGZS, sicer dolgoletni sodnik v oranju na največjih svetovnih tekmovanjih in vsakoletni vodja slovenske reprezentance na oraških svetovnih prvenstvih.

Dodal je, da je bilo domače tekmovanje samo češnja na torti vsega, kar je naša država dosegla vsa ta leta, vključno s tremi medaljami Igorja Pateta na zadnjih dveh tekmovanjih na najvišjem nivoju.  »Pa še nekaj je pomembno: kvalitetno oranje na splošno, ne samo tekmovalno, ima pomembno vlogo pri ohranjanju kakovosti tal. Tako v smislu podnebnih sprememb kot samega izobraževanja, kar je osnovni namen vseh organizacij tekmovanj v oranju,« je izpostavil. Če pa primerjamo učinke organiziranja svetovnega tekmovanja pri nas leta 2009, lahko ugotovimo, da so bili ti pozitivni, tako v kmetijstvu, pri oračih in širše, je dejal. »Tudi organizacija v letu 2027 bi to bila. Tudi v smislu, da bi dobili še kakšnega orača kot je Igor Pate. Tako pa mislim, da smo izgubili lepo priložnost, ki nam ne bo ponujena še vsaj 10 let.«

Razočaranje

Tudi trenutno naša najboljša orača – Igor Pate v konkurenci obračalnih plugov in Matej Sinic s plugi krajniki, ki bosta med drugim sredi avgusta  letos nastopila na  69. svetovnem prvenstvu v Estoniji,  sta nad odločitvijo, da čez tri leta Slovenija ne bo gostila najboljše orače na svetu, zelo razočarana.

Pate, ki je leta 2022 v Republiki Irski v skupnem seštevku Sloveniji prioral prvo medaljo, lani pa je v Latviji osvojil kar dve odličji (v kategoriji oranja na ledini in v skupnem seštevku), je bil pred leti vesel vnovične slovenske kandidature in  mu je pomenila dodaten izziv za tekmovanja na najvišji ravni, obenem pa tudi zavezo, da vztraja in se v najboljši luči čez tri leta pokaže prav v Sloveniji. Tedaj bi bil namreč star 50 let, zato se je pripravljal v smislu, da pred domačim občinstvom pokaže največ do sedaj.

»Zato sem seveda razočaran nad vlado – kmetijskim ministrstvom, ker očitno
ni denarja za največji kmetijski dogodek.« Pristavil je še, da je kmetijstvo osnova našega življenja, saj vsa hrana in druge stvari pridejo iz kmetijstva. »Za druge stvari, ki pa niso nujne življenjske in je na denimo na Metelkovi 6 v Ljubljani registriranih en kup društev in umetnikov, pa denar nikoli ni bil problem.«

Da je to definitivno zelo slaba novica za vse tekmovalce in simpatizerje tekmovalnega oranja v Sloveniji, pa je dodal Matej Sinic. Ker se je naša države kot organizator svetovnega tekmovanja leta 2009 zelo izkazala, ne dvomi, da se ne bi tudi v drugo.

Okoliščine, ki so se zalomile

Na dejstvo, da  ZOTKS ni ustrezno podporo za tekmovanje na Vladi kljub številnim opozorilom Kardinarja, ki je bil  zato na WPO lep čas med tnalom in nakovalom, iskala že v prvi polovici leta 2023, ko je bila izdelana vloga za obravnavo in mnenje, nam je maja lani glavni tajnik ZOTKS Jožef Školč dejal, da bodo le-to za podporo prireditvi na omenjeni naslov »formalno  procesirali«, ko bo ta ustrezno pripravljena. Pobudo za to tekmovanje je  že na lanski seji aprila podprla tudi pri ZOTKS delujoča Kmetijsko-tehnična komisija (KTK), ki je bila po navedbah Školča tudi zadolžena za pripravo ustrezne vloge, ki bi bila potem kakovostna za odajo. In, da so imeli pri njeni pripravi kar nekaj težav; enako v navalu prepričanja, da je za to tekmovanje že vse zmenjeno, zato je že veljalo prepričanja, da ga »bomo bomo« izvedli.

Da pri iskanju denarja – po finančni konstrukciji iz vloge naj bi 400.000 evrov zagotovili na kmetijskem, 200.000 evrov na gospodarskem ministrstvu in 150.000 evrov na ministrstvu za kohezijo, niso bili uspešni, gre tudi za splet nekaterih drugih okoliščin.  Oktobra je bila dolžnosti razrešena kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je bila tekmovanju naklonjena.

Pred dnevi nam je v telefonskem pogovoru Školč potrdil razkorak med »željo« in »dejansko oddajo vloge«, saj so jo na vlado vložili šele potem, ko so jo ustrezno dopolnili.

Na naše vprašanje, zakaj o negativnem mnenju Vlade niso v ZOTKS obvestili WPO, kot je zahteval Kardinar, pač pa je to na koncu storil sam, pa nam je Jožef Školč dejal, da vso komunikacijo v zvezi z oranjem vodil Kardinar. »ZOTKS v zvezi s SP  v oranju 2027 ne more prevzeti odgovornosti, dokler ne dobimo potrditve, ali bo Vlada to financirala.«

Dodal pa je tudi, da bi bili sicer naši orači tega vnovičnega tekmovanja v Sloveniji veseli, a da izvedbeno tudi pri tem veliko ne bi sodelovali. To je potrdil na podlagi izkušenj, ki jih je dobil pri podobnem tekmovanju leta 2009, ko je bil zaposlen v kabinetu predsednika Vlade, ki je bil pokrovitelj tekmovanja.