Zaradi številnih – po njegovem prepričanju, neobjektivnih poročanj nekaterih medijev o stanju v KZ Lenart, ko da so si nekateri podatke o stanju v njej prikrojili po svoje, se je oglasil tudi 19. novembra lani odstavljeni direktor Janko Hajdinjak. Rad bi, da se razmere pomirijo, pri sanaciji zadruge – ena od možnosti je tudi pripojitev h KZ Ptuj, pa naj se izbere najboljša možnost. Sam še naprej ostaja član zadruge in zanjo želi najboljšo rešitev.

Pismo objavljamo v celoti in od njene vsebine se v Kmečkem glasu distanciramo.

Takole piše:

»Odločil sem se, da razkrijem realno plat stanja v zadrugi.  Nepreverjeno pisanje podatkov in številk, ki nimajo nobene podlage, delajo škodo bivšim odgovornim, še večje težave pa sedanjemu vodstvu, ki se trudi izpeljati začetne pogovore o pripojitvi.

Nekateri mediji podatkov o KZ Lenart niso pridobili pri meni in ne v zadrugi, ki jo označujejo »kot mrtvo zadrugo«, ampak očitno v gostilni. Podatki so laičnemu bralcu prikazani kot ogromne številke (5 milijonov evrov obveznosti), ne da bi prikazal kakšno realizacijo je zadruga imela. V letu 2018 je zadruga imela okoli 24 milijonov evrov realizacije (s podatkom za leto 2019 ne razpolagam) in je imela ob koncu leta 2018 okoli 3,2 milijonov evrov poslovnih obveznosti. Ob koncu leta 2019 bo obveznost do dobaviteljev manj kot 3,0 milijone evrov.

Zadruga je svoje obveznosti do bank, zaposlenih in obveznosti za DDV plačevala na dan in pri tem nismo nikoli zamujali. Prav tako smo  proizvajalcem mleka plačevali na valuto (tudi v januarju je bilo mleko plačano 14. 01. 2020) in ni nobene dvomesečne zamude.

Kmetje kot lastniki zadruge

Problem ni samo v obveznostih zadruge, ampak v odnosu med člani zadruge, predvsem člani upravnega in nadzornega odbora, ki z zadrugo sploh ne sodelujejo, sodelujejo pa pri sprejemanju vseh pomembnih odločitvah v zadrugi. Njihova dejanja in zgledi so privedla do tega, da bo zadruga v letu 2019 dosegla realizacijo okrog 15 milijonov evrov, saj nam tudi ostali kmetje niso zaupali. Tudi drugje po Sloveniji je veliko zadrug imelo težave, vendar so imeli kmetje kot lastniki dejansko željo in interes probleme rešiti in so zadruge “preživele”.  V primeru KZ Lenart žal ni prevladal interes po ohranitvi zadruge (leta 2015 peta zadruga po prihodkih v Sloveniji), ampak so se izvajala razna izsiljevanja in pritiski sedanjega predsednika, ker ni bil izvoljen za predsednika na volitvah leta 2017. Nekateri člani sedanjega UO in NO se ne bodo nikoli zavedali svoje vloge, ker je večina gledala samo na svoje koristi, ne pa na skupen interes. Nemogoče je bilo voditi zadrugo, ko imaš v UO in NO sedem sokrajanov, sorodnikov, ki pa so med seboj tudi v sporu. To so benediški “tajkuni”, ki so 19. 11. 2019 stvari vzeli v svoje roke in izvedli zamenjavo direktorja. Sedanji direktor je Uroš Neudauer, ki prav tako izhaja iz Benedikta.

Krediti

V člankih so se tudi pojavile informacije , da smo za polnjenje trgovin prejeli “interventni izredni kredit Deželne banke Slovenije”. Ne vem, od kod ta podatek, saj kredita pri DBS nismo prejeli že od pomladi 2017, ne glede na to, da kredit sprotno odplačujemo in ima banka tudi ustrezno zavarovanje. Če že omenjamo vlogo  DBS pri poslovanju z zadrugami, je tudi njihovo mnenje že nekaj let, da se naj KZ Lenart združi s KZ Ptuj.

Zadruga je imela največ kreditov po izvedbi največje investicije v KZ Center v Lenartu leta 2008. Takrat je bilo dolgoročnih kreditov 3,66 milijonov evrov in kratkoročnih kreditov 3,03 milijona evrov. Na dan 31. 12. 2019 je imela KZ Lenart okoli 2,8 milijona evrov dolgoročnih kreditov.

Odpoklic s funkcije in prekinitev delovnega razmerja

Po več kot 30 letih delovanja v kmetijski zadrugi, od tega 21 let na mestu direktorja, sem bil 19. 11. 2019 razrešen funkcije direktorja in kasneje dobil tudi odpoved delovnega razmerja, brez ponudbe drugega dela v zadrugi. Iz zadruge sem bil v spremstvu dveh “varnostnikov – tajkunov” dobesedno vržen na cesto.  Do odstavitve ni prišlo zaradi poslovanja, ampak zaradi drugih potez, s katerimi so vsi člani UO bili seznanjeni, je v skladu z Zadružnimi pravili in je bila praksa v KZ Lenart tudi v preteklosti. Žal se tudi v tem primeru potrjuje dejstvo, da se nekateri člani UO več ne spomnijo ali želijo zavedati, kakšne odločitve so v preteklosti sprejemali.

Pred mojo razrešitvijo je na predzadnji seji UO v mesecu septembru 2019 sprejel Poslovno in finančno preoblikovanje KZ Lenart z.o.o. z ukrepi (glasovanje 8 ZA in 1 PROTI). Ukrepi so se začeli izvajati, dotikali so se tudi članov UO in NO, zato sem bil očitno v napoto in me je bilo potrebno odstraniti. V zadrugi je premalo zavestnih članov in zaposlenih, ki bi želeli dolgoročno rešitev za KZ Lenart.

Novo vodstvo

Ker nismo uspeli pri bankah pridobiti okoli 0,5 milijona evrov kredita za obratna sredstva, sem bil prepričan, da bo to uspelo novemu direktorju. Finančni svetovalec oz. izvršni direktor KGZ Sloga g. Janez Perdih je svoj prihod v KZ Lenart pogojeval z mojo odstranitvijo. Po začetnem sodelovanju so vsi bili prepričani, da bo g. Perdih zagotovil denar in “saniral” zadrugo kot mu je to “uspelo” v KGZ Sloga. Žal se je izkazalo, da je bil namen drugačen in so se po enem mesecu tudi razšli.

Sedanjemu direktorju in predsedniku je tako ostala še možnost pripojitve k drugi zadrugi. Možnosti izbire ni velike, saj je potencial realizacije KZ Lenart (okoli 25 milijonov evrov/leto) in premoženje  (okoli 8 milijonov evrov) vseeno zelo veliko, kar seveda predstavlja izziv za sosednje zadruge.

Kar se tiče pripojitve h KZ Ptuj sem se kot član KZ Lenart na izrednem  občnem zboru strinjal s podpisom pisma o nameri in o celotnem postopku pripojitve h KZ Ptuj. Ker sem v pripojitvenem postopku že sodeloval, sem prepričan, da če je res pošten namen pripojitve se postopek lahko izvede do 31. 03. 2020 in tako čim prej zagotovi blago za trgovine in plačilo obveznosti do kmetov in ostalih dobaviteljev.«