Držana statistika (SURS) je objavila prve podatke o jesenski setvi. Po nekajletni stagnaciji in celo rahlem znižanju površin z ječmenom, so te ob lanski setvi dosegle nov mejnik – kar 24.120 hektarjev ali 9,6-odstotno rast v primerjavi z letom pred tem. Za slabe 3 % več pa je bilo posejanih tudi površin z glavnim krušnim žitom – pšenico s piro.  

Zagotovo je rast površin posledica vpliva višjih odkupnih cen, saj so te bile ob lanski žetvi po toni za pšenico za najpogostejši B1 razred  med 185 in 190 evri (predlani 150 evrov), za ječmen pa med 160 in 170 evri (predlani 120 evrov).

Po prvih znanih podatkih, uradno gre za 1. oceno, koliko hektarjev posameznih strnih žit so za letošnjo žetev lani jeseni posejali kmetje in kmetijske gospodarske družbe, so skupaj posejali 59.351 hektarjev njiv ali za 1.328 hektarjev več, kar pomeni 2,3-odstotno rast.

Pira dobiva zalet

Na postavki krušnih žit je najbolj opazna rast pire, ki jo sicer statistika obravnava skupaj s pšenico. Z manj kot tisoč hektarji sicer gre še vedno za butično pridelavo, a je poraba pirine moke v pekarstvu in živilski industriji več ali manj omejena.  Kljub vsemu njena rast za nekaj sto hektarjev tudi lani ni zanemarljiva.

Po prvi oceni je bila ozimna pira lansko jesen posejana na 954 hektarjih njiv, kar je za 56 % večja površina s primerljivim podatkom leta pred tem. Ozimne rži pa je posejane na dobri desetini manjših površinah kot preteklo jesen, na skupaj 824 hektarjih. Za primerjavo: ob lanski žetvi je bila tona rži v treh kakovostnih razredih od 160 do 180 evrov, predlanski pa v dveh 120 in 150 evrov.

Med krmnimi žiti daleč pred vsemi ječmen
Od skupaj 29.315 hektarjev krmnih žit jih največ – 24.120 hektarjev, odpade na ječmen. Tako ozimni ječmen že zajema 82,3 % vseh površin, posejanimi z ozimnimi krmnimi žiti. Lani je bilo najmanj posejanega ozimnega ovsa, za 10 % manj površin. Kot ugotavljajo na SURS, tudi tritikale (križanec med pšenico in ržjo, ki se zaradi visoke beljakovinske vsebnosti uporablja kot krmno žito), smo jeseni v Sloveniji  posejali za skoraj četrtino  manj.

SURS zasejane površine ozimnih žit za določeno leto objavlja trikrat. Januarja kot 1. oceno na podlagi vzorčne telefonske ankete po kmetijskih gospodarstvih, ki jih kot statistično raziskovanje opravi decembra; septembra na podlagi junijskih podatkov iz subvencijskih napovedi; aprila prihodnjega leta pa kot končne podatke za tisto leto. Običajno odstopanj med podatki iz subvencijskih napovedi in končnimi ni, prva ocena pa je v povprečju od končnih podatkov ponavadi višja za dobrih 5 %.

Med sabo se med določenimi leti vselej primerjajo podatki enakega raziskovanja, torej začasni z začasnimi ali končni s končnimi.