Med najstarejše slovenske čebelarje bi lahko uvrstili tudi 90-letnega Jožeta Nemca iz Dolina pri Lendavi. Kot piše naš dopisnik Jože Žerdin, mu je ob njegovem obisku povedal, čebelari že celo svoje življenje, saj mu je bilo čebelarstvu takorekoč položeno v zibelko, pri čemer ga je za to najbolj navdušil njegov dedek.

Da lahko postaneš čebelar, moraš najprej imeti rad naravo in čebele, kar je prav gotovo tudi Jože. Da bi se v znanju še usposobil, je pred mnogimi leti v Murski Soboti naredil čebelarski izpit, nenehno pa se je izobraževal in svoje znanje nenehno nadgrajeval.   

Kljub danes častitljivim letom še umno in pridno čebelari. Na domu v Dolini ima velik čebelnjak z AŽ panji. V začetku, ko je še bil mlajši in pri močeh, je imel v svojem čebelnjaku okoli 80 čebeljih družin, danes gospodari s 25. Spomni se, da je nekoč čebele vozil na pašo na Pohorje  tudi z vlakom, sicer v zaprtih panjih. V svojem dolgoletnem in bogatem čebelarskem znanju se je marsikaj naučil s področja in skrbi za čebele in za njihovo zdravje. Med bogatim raznolikim čebelarskih gradivom ima tudi knjigo iz leta 1800, kjer je govora o zdravljenju čebel in pridelovanju medu.

Med ohranjenim čebelarskim orodjem in čebelarsko opremo ima še shranjene stare panje in druge čebelarske pripomočke, ki jih tudi uporablja. Tudi v zimskem času, ko čebele mirujejo, v čebelnjaku skrbi na njih, jih čisti in jim prinaša hrano in sicer sladkor. Kot dober in umen čebelar je rad pomagal vsem čebelarjem z nasveti, kako je potrebno pravilno pristopiti k čebelam, kajti čebele so res pridne in marljive ter prijazne do človeka, ki poleti oprašujejo sadno in drugo drevje in v čebelnjak prinašajo cvetni prah  iz katerega se potem s pomočjo matičnega mlečka  v satnicah nastaja med. Vzgajal je tudi mlade čebelarje in jim pomagal, da so se od njega naučili pravilno čebelariti, saj brez znanja ni dobrega čebelarja.

Čebelar Jože nam je zaupal, da večino pridelanega medu proda podjetju Medex Ljubljana. Največ  medu oljne repice ter kostanjevega in akacijevega medu. Pri točenju medu mu pomagajo žena Elizabeta, sin Jože in snaha Rozina. Ob tem nam je še zaupal, da je ob čebelnjaku zasadil različne medovite  rastline in tropska drevesa. Za boljše zdravje čebelar Jože vsak dan zaužije en jogurt in eno žličko medu in tedaj se boljše počuti. Po njegovih čebelarskih stopinjah hodi sin Jože, ki se je od očeta že veliko naučil. 90-letni Jože, ko zjutraj vstane, se najprej vsak dan odpravi k svojemu čebelnjaku in čebelam, da preveri, če je vse v najlepšem redu. Poleti, ko so čebele na paši in se zvečer vrnejo v čebelnjak, pa se Jože rad »pogovarja« z njimi, saj vsak čebelar ve, da ko čebelar lepo skrbi zanje, se mu dobro poplačajo z dobrim.

Na svojega najstarejšega člana  so ponosni v matičnem Čebelarskem društvu Lendava, Čebelarski zvezi društev Pomurja in Čebelarski zvezi Slovenije. Ob njegovem 90. rojstnem dnevu so mu čebelarji prišli voščit ter se mu hkrati zahvalili za vse, kar je dobrega storil za razvoj pomurskega in slovenskega čebelarstva.