Zaradi ustaljene dinamike uporabe pridelka pri pridelovalcih samih, večjih premikov ni pričakovati

Začetek žetve, ki se bo po sedanjih vremenskim obetih z ječmenom na naših njivah verjetno začela že prihodnji teden, s pšenico pa pred 5. julijem skoraj gotovo ne, je lepa iztočnica, da se spet pozabavamo s številkami ob žetvi v zadnjem desetletju. Te se nanašajo na  zasejane površine, hektarske pridelke,  odkupljene količine, povprečne dosežene odkupne cene,…

Velja spomniti, da na tem področju od pridelovalnega leta 2011 v Sloveniji veljajo t.i. »novi pogoji«, saj je bil 10. decembra 2010 z velikimi pričakovanji podpisan dogovor o t.i. žitni verigi kot partnerstvu med našimi pridelovalci, odkupovalci in mlinarji ter peki. Ki naj bi si bili »zvesti v dobrem in slabem«.

A zdi se, da bistvenih premikov vseh številčnih vrednostih v žitni  verigi – razen v smislu priporočene sortne liste, ki so jo podali mlinarji in so jim pridelovalci sledili, posledično pa tudi v dvigu kakovosti požetega zrnja, v tem času žal ni bilo. Bolj korak nazaj. Številke namreč  jasno govorijo.

Vedno manj za kruh in vse več za krmo

Če so naši pridelovalci še v času osamosvojitve pšenici namenili skoraj 40 tisoč hektarjev, jo v zadnjih nekaj letih konstantno zasejejo na krepko manj kot 30 tisoč hektarjev. Najbolj na račun več krmnega žita ječmena, katerega pridelava je tehnološko manj zahtevna. In bodisi s prodajo pridelka, ki glede na (krmno) pšenico niti  ni tako slaba (lani je tona ječmena brez davka oziroma priznanega pavšala veljala 135 €, krmne pšenice 140 €; predlanskim ječmena 130-135 €, krmne pšenice 135-140 €; 2017 je bilo mogoče za tono ječmena dobiti od 115-120 €, krmne pšenice pa 130 €), ali s krmo živini dosežejo boljše učinke.

Od osamosvojitve do danes so se površine z ječmenom na račun manj površin s šenice povečale za trikrat (7.863 ha 1991, 22.679 ha 2018, 21.139 ha 2019).

 TABELA 1: Gibanje površin in pridelka ječmena v letih 1991-2019 (VIR: SURS)

Slabi obeti tudi ob letošnji žetvi

Tudi ob letošnji žetvi naj bi ozimna žita pospravili s približno enakih površin kot lani. Po prvih podatkih, ki jih je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) dobil decembra lani s statističnim raziskovanjem (vzorčna telefonska anketa po kmetijskih gospodarstvih), je bilo s krušnimi žiti (pšenica, piro in ržjo) jeseni lani zasejanih  za 1,1 % manj površin kot leto pred tem; s krmnimi (ječmenom, tritikalo in ovsom) pa za 1,2 % več. Konkretno pšenici in piri naj bi bilo po prvi oceni namenjenih 28.273 ha.

Kot smo že večkrat omenili – in take so tudi napovedi kmetijskih strokovnjakov, naj bi bil zaradi neugodnega vremena v večih fazah njene vegetacije (spomladanska suša, pozeba v času cvetenja, veter in dež v času klasenja, pogoste padavine v času zorenja), letošnji pridelek na lahkih tleh tudi za 30 % nižji, pa tudi kakovostno naj bi bil podpovprečen na težjih tipih tal.

Odkup stagnira

Matematično gledano nam zasejane površine s pšenico kot najpomembnejšim krušnim žitom še vedno zadostujejo naši samooskrbi, saj naj bi je ob vedno višjih hektarskih donosih (4,3 t 1991, 5,4 t 2012, 5,2 t 2019) pridelali toliko, kolikor je potrebujemo (lani slabih 140 tisoč ton ali 15 % več kot leta 2018). A temu v praksi še zdaleč ni tako.

Prvič: ves pridelek pšenice nikoli ni primeren za mline, torej moko. In drugič: nikoli se ne bo vsa letina znašla na trgu.  Kmetje namreč še kako dobro vedo, da je kljub vsemu njihova pšenica v kombinaciji z drugimi žiti še vedno (naj)cenejša krma za živino. V primerjavi z ječmenom ima več beljakovin, pa tudi esencialne aminokisline, ki jih ječmen nima, zato je zlasti vse bolj zanimiva tudi za perutninarje.

Letne potrebe po vseh kategorij pšenici v Sloveniji so okrog 240 tisoč ton, od tega od 130 do 150 tisoč ton potrebujemo krušne.

Ob lanskem letnem pridelku 139.811 ton pšenice in pire  je po tržnih poročilih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tedaj celotni letni odkup znašal 79.282 ton, od tega je bilo 50.530 ton ali 63,7 % vse odkupne količine krušne pšenice in pire, 28.751 ton je bilo krmnega pridelka. Iz Zadružne zveze Slovenije so sporočili, da 27 % lanskega odkupa odpade na zadruge, ostalo na mline, delniške družbe in druge tržne odkupovalce.

Glede na dosežene cene na trgu (168,4 €/t krušna pšenica, 146,6 €/t krmna pšenica) smo tudi izračunali, da je bila povprečna lanska odkupna cena na našem trgu 160,5 €/t.

Čeprav je bila lanska kakovost, enako tudi količina, nad povprečjem, so se marsikje pridelovalci prodajane pšenice odločili, da je v izogib stroškom vzorčenja in prevzema, ponekod pa druge možnosti niti niso imeli, oddajo kot krmno.

TABELA ŠT. 1: Gibanje površin, pridelka, odkupa in odkupnih cen pšenice in pire v letih  1991-2019 (razmerje površin pšenica : pira 98:2) (VIR: SURS)