Na 4. skupni seji Svetov Območnih enot KGZ Murska Sobota, KGZ Maribor in KGZ Ptuj, bila je včeraj v Murski Soboti, so svetniki največ časa namenili zemljiški politiki oz. upravljanju z držanimi kmetijskimi zemljišči. Problematiki torej, da zaradi dolgoročnega zakupa državne zemlje s strani kmetijskih gospodarskih družb kmetje kot fizične osebe ne morejo priti do še večjega zakupa državne zemlje. Sicer imajo po uradnih informacijah gospodarske družbe v dolgoročnem zakupu 22 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč v lasti države, fizične osebe pa 23 tisoč hektarjev državne zemlje.

V strateški usmeritvi slovenskega kmetijstva je zapisano, da bo le-to dolgoročno temeljilo na družinskih kmetijah.Izpostavljeno  je bilo, kako naj se te kmetije sploh razvijajo, če pa nimajo možnosti, da bi v smislu gospodarjenja s še več obdelovalnimi površinami tudi fizično rasle. Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko je poudarila, da zakup oz. podaljšanje zakupnih pogodb poteka v skladu z veljavno zakonodajo oz. je Sklad, ki upravlja z državnimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi, pri svojem poslanstvu zgolj izvrševalec veljavnih zakonskih predpisov. Po teh za vse zakupnike veljajo enaka pravila. Če bi hoteli priviligirati eno vrsto zakupnikov, kakor zahtevajo kmetje, bi se morala zakonodaja spremeniti. Za to pa da je potrebna politična volja. 

Izpostavljeno je bilo še, da nikjer v Evropi zemljo v lasti določene države ne obdelujejo tujci. Zaradi spremembe lastništva v nekaterih kmetijskih družbah namreč pri nas posredno tudi obdelovanje slovenske zemlje obvladujejo tujci.