Kako se znebimo osata v ekološkem kmetijstvu?
Skupna kmetijska politika (SKP) ima v okviru Intervencije IRP 19 Ekološko kmetovanje visoke pridelovalne zahteve in standarde.
Ena od njih je prepoved herbicidov pri zatiranju plevelov. To pomeni, da ekološki kmetje ne smejo uporabljati klasičnih sredstev, kot jih poznamo v konvencionalnem kmetijstvu, temveč morajo plevele obvladovati na druge načine.
Intervencija IRP 19 – Ekološko kmetovanje je namenjena spodbujanju in podpori kmetom pri prehodu na ekološki način pridelave ter ohranjanju ekološkega kmetovanja. Njen cilj je zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev, varovanje okolja, ohranjanje rodovitnosti tal ter zagotavljanje pridelave zdrave in trajnostne hrane v skladu z ekološkimi standardi.
Zato ekološko kmetijstvo temelji predvsem na mehanskih, agrotehničnih in preventivnih ukrepih. Med najpomembnejšimi so mehanska obdelava tal, ustrezen kolobar, uporaba pokrovnih posevkov ter zagotavljanje stalne pokritosti tal. S temi pristopi se zmanjšuje pritisk plevelov in ohranja ravnovesje v pridelavi.
Plevel osat – nadloga kmetov
Osat (lat.: Cirsium arvense) je v ekološkem kmetijstvu eden najzahtevnejših plevelov, saj se zaradi močnega in globokega podzemnega koreninskega sistema zelo hitro širi in vztraja na njivah dolga leta. Njegova posebnost je, da se ne razmnožuje zgolj s semeni, temveč predvsem vegetativno prek koreninskih poganjkov, ki lahko segajo globoko v tla in se razraščajo v širino. To pomeni, da že majhen ostanek korenine lahko ponovno razvije novo rastlino, kar ga naredi izjemno odpornega na enkratne ukrepe zatiranja.

V ekološkem kmetijstvu, kjer sintetični herbicidi niso dovoljeni, je zatiranje osata zato vedno dolgoročen proces, ki temelji na vztrajnem in ponavljajočem se delovanju na rastlino. Ključni pristop je t. i. izčrpavanje koreninskega sistema. To pomeni, da se rastlino večkrat odstranjuje v fazi aktivne rasti, še preden lahko ponovno obnovi zaloge energije v koreninah. Vsaka ponovna rast osata ga namreč dodatno oslabi, saj porablja rezervne snovi, ne da bi jih uspel obnoviti.

Mehanska obdelava tal
Eden najpomembnejših ukrepov je večkratna mehanska obdelava tal v pravem časovnem obdobju. To vključuje plitvo obdelavo z orodji, kot so podrahljači, kultivatorji ali gruberji, ki omogočajo rezanje korenin in ponavljajoče motenje rasti. Ključno je, da se obdelava ne izvaja enkratno, temveč večkrat zapored v kratkih intervalih, zlasti v obdobju intenzivne rasti osata. Na ta način rastlina ne more obnoviti svojih zalog in se postopoma izčrpava.

Poleg mehanske obdelave ima zelo pomembno vlogo tudi kolobar. Učinkoviti so predvsem raznoliki in večletni kolobarni sistemi, kjer se izmenjujejo kulture z različno rastno dinamiko. Zelo dobre rezultate dajejo večletne travno-deteljne mešanice, kot so lucerna in detelje, saj tvorijo gosto rastlinsko rušo, ki osatu onemogoča svetlobo in prostor za razvoj. Takšne kulture sčasoma zmanjšajo prisotnost osata tudi v globljih plasteh tal.
Skupna kmetijska politika (SKP) v okviru Intervencije IRP18.02 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Naravni viri NV.2 Ohranjanje kolobarja s plačili na hektar spodbuja izvajanje ukrepa za Izboljšanje stanja tal in voda, izboljšanje rodovitnosti in strukture tal ter povečevanje mikrobiološke aktivnosti tal.
Pomemben dejavnik je tudi stalna pokritost tal. Prazna ali slabo zaraščena tla dajejo osatu idealne pogoje za širjenje, zato je v ekološkem sistemu ključno, da so tla čim manj časa gola. Pokrovni posevki in vmesni posevki pomagajo zmanjšati pritisk plevela, hkrati pa izboljšujejo strukturo tal in povečujejo biološko aktivnost.
V okviru Skupne kmetijske politike (SKP) Intervencije INP08.05 Naknadni posevki in podsevki se lahko kmetje vključijo s setvijo naknadnih posevkov, pri katerem se upošteva mešanica vsaj dveh neprezimnih ali prezimnih kmetijskih rastlin ali neprezimen medovit posevek. Naknadni posevki morajo biti z zelenim pokrovom prisotni na ornih površinah od 15. avgusta do 15. oktobra tekočega leta oziroma v primeru, da gre za naknadni posevek, ki je mešanica dveh prezimnih kmetijskih rastlin tudi od 1. septembra do 30. oktobra tekočega leta.
Letna višina plačila znaša za shemo 137,60 EUR/ha.
V določenih primerih se uporablja tudi kombinacija mehanskih ukrepov in strateškega preoravanja v pravem trenutku, ko je rastlina najbolj izčrpana. S tem se koreninski sistem dodatno razdrobi in oslabi, vendar je tudi ta ukrep učinkovit le, če je del širše strategije in ne enkratna rešitev.

Popolno izkoreninjenje osata ni hitro dosegljiv cilj, vendar ga je mogoče z doslednim in premišljenim pristopom močno zmanjšati. Uspeh temelji na kombinaciji več ukrepov, ki se izvajajo več let zapored: mehanska obdelava v pravem trenutku, raznolik kolobar, večletne travno-deteljne mešanice in stalna pokritost tal, ki je tudi spodbujena v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP). Le takšen celosten pristop omogoča dolgoročno stabilnost in bistveno zmanjšanje tega trdovratnega plevela v ekološki pridelavi.

