Bila je zelo ustvarjalna pisateljica, saj je izdala 26 knjižnih del, 27. pa je na njeno presenečenje v sredi junija letos izdala literarna sekcija DU Murska Sobota.

29. septembra je praznovala 90. rojstni dan. Bila je upokojena in zelo priljubljena učiteljica slovenskega jezika. Pot jo je iz rodnih Lomanoš pri Gornji Radgoni vodila po številnih krajih, nazadnje se je ustalila v Murski Soboti.

V svojih proznih delih – od romanov, povesti, črtic in tudi dramskih del, je slikovito in tenkočutno popisala zgodbe ljudi, največ vsebine pa črpala tudi iz svojih izkušenj in vsakdanjega življenja drugih ljudi.  

Objavljala je v številnih revijah in glasilih. Njeno prvo knjižno delo je izšlo leta 1968 Sonce ne  išče samotne poti, lani pa kot zadnja knjiga Novele. Njena odmevna dela so tudi povesti Srečno, srebrna ptica, romani Marta, Sence na belih listih in Sanje o zlatih gumbih ter zbirka dramskih besedil Povejmo in se nasmejmo … Leta 2000 je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc.

Letos junija so jo z izdajno njene novele Šopek prebrisanih damic kot zahvalo za njeno dolgoletno nesebično pomoč presenetili v Društvu upokojencev (DU) Murska Sobota. Tam je bila zunanja sodelavka pri urejanju in izboru del letnih društvenih literarnih zbornikov Shojene poti. V sodelovanju z njo je izšlo je 15 številk; letošnja, 16. številka žal že brez njene pomoči.  V društvu pa je bila tudi mentorica upokojenk in upokojencev literatov.

Za območje Pomurje je bila tudi mentorica Bralne značke, to pa je konec 80. let prejšnjega stoletja začela uvajati tudi med mladimi slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem. Leta 2018 so v Pokrajinski in študijski knjižici v Murski Soboti prvič podelili Karolinino bralno značko, ki je namenjena odraslim z motnjami v duševnem razvoju, ki težje berejo in težje razumejo prebrano.

Bila je dolgoletna članica Društva slovenskih pisateljev ter dveh literarnih društev v Nemčiji, ukvarjala pa se je tudi s prevajanjem. Tudi nekatera njena dela so prevedena v tuje jezike.