Ob osamosvojitvi je bil delež koruze glede na skupno površino njiv največji, skoraj 50-odstoten, leta 2010 smo glede na vse njive koruzo zasejali na 35 %, lani pa na 40,14 % njiv.

Da ostaja koruza – za zrnje in silažo – tudi pri nas najpogostejša kultura na njivah, je poznano. Analizirali smo številke iz zbirnih vlog Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in omenjeno dokazali tudi v številkah; pri tem pa prišli do nekaterih manj znanih, a zanimivih podatkov. Omejili smo se na pridelavo v leto 2024, torej smo operirali z najnovejšimi podatki.

Koruza spet več njivah

Tako so lani pridelovalci temu najpomembnejšemu žitu, ki je skoraj izključno tudi pri nas namenjeno krmi in le v nekaj procentih hrani ljudi, namenili skoraj 68.550 hektarjev njiv, od tega nekaj več 41.650 hektarjev za zrnje, ostalih 26.890 hektarjev pa za silažo (tabela št. 1). V primerjavi z letom 2023 je to sicer za več kot 2.000 hektarjev manj, najbolj na račun manj površin za zrnje. Skupne površine koruze  pa po letu 2010 spet naraščajo (tabela št. 2).

Po osmih območnih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je iz tabele razvidno, da absolutno največ hektarjev koruze zasejejo na njivah Zavoda Murska Sobota (nekaj več kot 19.550 ha), sledijo zavodi Ptuj (15,808 ha) in Novo mesto (8.974 ha). Omenjeni trije zavodi namenijo tudi absolutno največ hektarjev koruzi za zrnje; kar zadeva silažno koruza pa so vodilni zavodi Celje, Ptuj in Ljubljana.

Najbolj »koruzni« so ptujski, celjski in kranjski zavod

Če pa primerjamo delež koruze glede na razpoložljive hektarje njiv po zavodih (tabela št. 3), so jo lani najpogosteje sejali na obočju KGZ Ptuj (na 46,01 % vseh njivah), KGZ Celje (45,69 %) in KGZ Kranj (45,57 %), kjer je tudi najmočnejša govedoreja in so zlasti veliki deleži silažne koruze; v Pomurju pa zaradi velikemu deležu strnih žit, oljni ogrščici, oljnim bučam, soji in drugim poljščinam, koruzi kmetje in kmetijske gospodarske družbe namenijo 36,16 odstotka vseh njiv.