Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS), ki bodo dokončni šele po novem letu in so sicer možne manjše korekcije, smo v Sloveniji tudi letos največ površin  zasejali in pospravili z žiti za zrnje (koruza in pšenica, 96.538 hektarjev. Dobri dve tretjini od teh površin, so namenjena za krmo živali. V primerjavi z lani je bilo le 0,5 % manj površin z žiti.

Največji skok površin med žiti za zrnje je bil pri tritikali, kar 17,8-odstoten, pri ostalih žitih so bile površine podobne lanskim. Tako je bila pšenica s piro pospravljena z  31.593 ha (2,8 % več kot lani), ječmen z 19.320 ha (3,9 % manj) in koruza za zrnje s 37.157 ha. Sicer je bila koruza (vključno s koruzo za silažo) tudi letos najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, saj smo jo pridelovali na 64.388 ha ali na več kot tretjini vseh slovenskih njiv.

Deležni pa smo izjemnega povečanja površin  v skupini stročnic za suho zrnje fižol za zrnje, krmni grah) in industrijskih rastlin oz. oljnic (oljna ogrščica in soja). Med vsemi poljščinami je največjo rast površin v primerjavi z lani bila deležna oljna ogrščica (za 93,7 %), vendar izključno na račun ugodne lanske setve, saj so bili leta 2014 setveni pogoji zaradi veliko padavin za to oljnico doslej najslabši. Najvišjo organsko rast pa beleži soja, saj so jo kmetje letos pospravili  že z 2.537 ha (lani 1.705 ha), kar pomeni 48,8-odstotno povečanje. Za dobro tretjino (36,9 %) je bilo več površin namenjenih krmnemu grahu (612 ha).

Podrobno o namenski rabi njivskih površin v letu 2016 – tudi tabelično in grafično, bomo pisali v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.