»Vrata za gosta oziroma soseda morajo biti vedno odprta, saj je dobrodošel, vendar obenem priprta, rekoč, pokazati mu, kdo je tu gospodar,« je bila le ena od rdečih niti že pred desetletjem ustanovljene civilne iniciative, ki se je zavzemala za zaustavitev množičnih nakupov kmetijskih zemljišč in hiš Avstrijcev ob meji z našo severno sosedo v Zgornjih Slovenskih goricah.

Z  vstopom Slovenije v EU naša država ni sprejela nobenih zaščitnih ukrepov, ne moratorija prehodnih obdobij glede prostega pretoka kapitala na področju nepremičnin, rekoč, da bi bilo to v nasprotju z evropskim pravom. Tako lahko že od dneva pristopa Slovenije v Unijo tudi državljani držav članic te evropske družine enakovredno z našimi pridobivajo nepremičnine na ozemlju naše države na podlagi vseh pravnih temeljev, torej pod enakimi pogoji. Če karikiramo, je že polnih 16 let odprti lov na naše nepremičnine. Državljani držav članic EU za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v naši državi ne potrebujejo upravne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti.

Najbolj očitno to možnost ves ta čas s pridom izkoriščajo kapitalsko močni Avstrijci. S pri nas pridobljenimi statusi kmetov so celo pri pravnih poslih prometa s kmetijskimi zemljišči izenačeni z našimi. Ker so zaradi visokih ponujenih cen pogosto edini kupci, pa niti statusa ne potrebujejo.  Prav zaradi njihove kapitalske moči  jim naši, domači kupci, beri kmetje, niti do kolen ne sežejo.  

To je bil razlog, da se je v dobrem desetletju in pol lastninsko močno spremenila podoba v številih območjih obmejnih pasov z Avstrijo. Še zavedamo se ne prav, da se s tem počasi, a vztrajno prestavlja naša »severna meja«. Če nekoč ni šlo s silo, pač gre danes s kapitalom!

Uradno, kolikih hektarjev vinogradov in drugih zemljišč ter hiš na idealnih legah v Svečinskih goricah so lastniki Avstrijci, ni; ni podatka niti za njive v Apaškem polju, 215 hektarjev gozda Korovska gora ima prav tako lastnika iz Avstrije. Tudi kupovanje manjših površin s hišami ali brez njih v številnih drugih obmejnih krajih vzdolž z Avstrijo niso nepomembna. Čez palec so Avstrijci samo na severovzhodu države postali lastniki vsaj od 400 do 500 hektarjev na naši strani meje kmetijskih zemljišč in gozdov, skupaj z notranjostjo države več kot tisoč hektarjev. Kaj pa Italijani, ki jih v današnji temi nismo zajeli?

Ob vstopu v EU smo v smislu »papeški od papeža« tudi na področju prometu z nepremičninami in pretoka kapitala postali in vse do danes ostali najbolj liberalni v Uniji. Najmanj, kar smo s tem dejanjem pokazali, je erozija nacionalne zavesti, pomanjkanje lokalnega patriotizma, odsotnost državotvornosti in ponosne drže.  Od državne ravni do vsakega posameznika. Prodajalcev svojih nepremičnin pri tem ne kaže obsojati, saj bodo nemara res prodali tistemu, kjer bodo iztržil več. Niti tujih kupcev, ki jim je omogočen nakup.

Vse sosednje države, ki so prav tako v EU, prodajo zemljišč v svojih državah do kupcev iz tujine namreč regulirajo že od njihovih vstopov v evropsko družino narodov. Avstrijci, ki so največji kupci slovenske zemlje, so z nesorazmerno visokimi ponujenimi cenami za zemljo, gozd ali hišo, cenovna razmerja pri prodaji v našem obmejnem pasu povsem porušili. Pri enakem poslu kot v Sloveniji, pa je v Avstriji ne glede na državljanstvo kupca predhodno potrebno dovoljenje pristojnega deželnega organa, katera merila pa se glede na posamezne avstrijske zvezne dežele v smislu zaostrovanj razlikujejo.

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS

Na Madžarskem lahko državljani EU kupijo kmetijo le do velikosti enega hektarja, a mora pred tem pridobiti dovoljenje lokalnega odbora za kmetijstvo. Nakup kmetije nad to mejo pa je dovoljen samo kmetovalcem, ki se primarno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in se bodo še najmanj pet let po nakupu.

Zelo preudarno politiko na področja trga z nepremičninami, kjer bi bili kupci iz drža  EU, vodi tudi Hrvaška.    Najprej so imeli 7-letno prehodno obdobje za prodajo kmetijskih zemljišč tujcem, ki pa se je izteklo 1. julija lani. A za varovaje hrvaških nacionalni interesov vsebinsko dobra njihova pristopna pogodba k Uniji dopušča možnost podaljšanja tega obdobja za nadaljnja tri leta. Kajpak so Hrvati izkoristili še to možnost.    

Da bi bo po dolgih 17 letih v duhu nacionalnih interesov red postavili tudi v našem obmejnem pasu, je  sedanja novela Zakona o kmetijskih zemljiščih. Kmetijsko ministrstvo jo je spisalo v duhu nove strateške usmeritve nacionalnega kmetijstva in živilstvo, in pripomb kmetov s terena. Trenutno jev medresorskem usklajevanju. Po optimističnih napovedih naj bi bila sprejeta že jeseni letos. Med številnimi spremembami v prvi vrsti predvideva  korenite spremembe prav na področju prometa s kmetijskimi zemljišči. S spremenjenim vrstnim redom bodo lokalni kmetje  imeli prednost pri nakupu zemljišč, kar bi veljalo za celotno Slovenijo. Končno torej tudi za obmejni pas.  

V noveli, ki je večinsko naletela na pozitivni odziv, je predvideno, da šele, ko  lokalni kmet in nacionalni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne bosta izrazila interesa za nakup posameznega kmetijskega zemljišča, bo na vrsti tujec.  Upati je, da bo v predvideni vsebini tudi potrjena.

Če na ministrstvu pravijo, da so sicer občutljive spremembe na tem področju v skladu s pravom EU, ki pojasnjuje, kako lahko posamezne članice EU (v svoji državi) regulirajo prodajo kmetijskih zemljišč, zakaj smo potem 16 let papagajsko ponavljali, da bi bila omejitev prometa s kmetijskimi zemljišči in drugimi nepremičninami v nasprotju z evropsko zakonodajo o prostem pretoku kapitala in ljudi? Komu sedaj izstaviti račun za to?

Ob robu vsega dogajanja v obmejnem pasu bi tistim slovenskim kmetijam, ki pokončno kljubujejo pritiskom tujega kapitala, morala naša država najmanj podeliti poseben status.

V JUNIJU PRAZNUJEMO IN NAGRAJUJEMO. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.