Eden ključnih parametrov rodovitnosti tal je tudi pH vrednost, ki nam pove, ali so tla kisla ali bazična. Pri nas določamo pH vrednost tal običajno v 0,1M  KCl.

Od primernega pH je odvisno življenje v tleh, sprejem hranil za rastline, struktura tal, puferna sposobnost, humus in še mnoge druge lastnosti. Kisline, ki nastajajo v procesih zakisanosti, lahko nevtraliziramo z vnašanjem bazičnih ionov (predvsem kalcij in magnezij). Optimalen pH ni enak za vse tipe tal.  Čim lažja so tla in čim več humusa vsebujejo, tem nižja je optimalna pH vrednost. Tako je npr. za lahka peščena tla (z vsebnostjo manj kot 5 % gline) optimalen pH okrog 5,5 (merjen v KCl), medtem, ko je za težka tla (z vsebnostjo gline 30% in več) optimalen pH 6,9.

Kakšno je stanje pH tal v Sloveniji

V večjem delu Slovenije, kjer je prisotno kmetijstvo, imamo težave zaradi nizkih pH vrednosti tal, še posebej pa zaradi nizkih vrednosti pH izstopa severovzhodni del Slovenije. Tako se ocenjuje, da je v Pomurju okrog 20 % površin, katerih pH vrednost je 4,6 ali nižje, ter 50 % površin, kjer je vrednost pH med 4,6 in 5,5.

Slika: Povprečna pH vrednost zgornjega horizonta tal v Sloveniji (Vir: Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje, Rok Mihelič in sod., 2010)

Tla se zakisujejo zaradi:

• izpiranja  (med 300 do 700 kg CaO/ha/leto – odvisno od količine padavin in kapacitete tal za vodo)
• mineralnih gnojil (od -300 do +250 kg CaO/ha/leto – odvisno od vrste in količine uporabljenih gnojil  – večina mineralnih gnojil ima negativni bazični ekvivalent. Npr. za 100 kg UREA je bazični ekvivalent -46 CaO, kar pomeni, da je za nevtralizacijo kislin, ki jih v tleh povzroča 100 kg gnojila UREA potrebno dati 46 kg apna ali okrog 90 kg apnenca
• odvzemi s pridelki (žita imajo odvzem cca 70 kg CaO/ha/leto, metuljnice pa celo do 300 kg CaO/ha/leto)
• kislih padavin (letno med 60-80 kg CaO/ha)
• nevtralizacija med rastno dobo sproščenih kislin v tleh (letno nekje 50 kg CaO/ha)

Iz tega sledi, da če imamo v tleh že vzpostavljen optimalen pH tal in želimo ta pH ohranjati moramo zaradi zgoraj navedenih dejavnikov zakisanosti letno vnesti vsaj 500 kg CaO/ha, razen, če je matična osnova takšna, da apnenje ni potrebno.

Posledice zakisanosti tal:

• slaba dostopnost glavnih rastlinskih hranil
• slabša mikrobiološka aktivnost
• slaba razgradnja organske snovi
• propadanje strukture tal
• razpadanje absorbcijskega kompleksa
• izpiranje hranil
• nizki pridelki
• večja občutljivost rastlin na stresne dejavnike ter bolezni

Različnim poljščinam pa seveda ustrezajo različne pH vrednosti, kjer najboljše uspevajo.

Preglednica: Optimalne pH vrednosti za posamezne poljščine

Glavnina rastlinskih hranil ima optimalno dostopnost v območju pH med 5,5 in 7. Prav tako je v optimalnem pH območju zmanjšan vnos težkih kovin v rastline. Dostopnost dušika in kalija iz mineralnih gnojil je pri pH tal 4,5 le okrog 30%, fosforja pa le 23%. Medtem, ko je pri pH 6,5 dostopnost hranil iz NPK gnojil že praktično 100%.

Čas apnenja in maksimalni enkratni odmerki

Osnova za apnenje je seveda analiza, ki nam pokaže, kakšen pH imamo. Potreba po apnenju je pri istem pH tal različna glede na različna tla. Lažja tla prenesejo manjše enkratne odmerke apnenih gnojil, težja pa večje.

Najprimernejši čas za apnenje njivskih površin je takoj po poletni žetvi, pa vse do jeseni. Z manjšimi odmerki pa lahko opravljamo apnenje tudi v zimskem času po posevkih, v kolikor je primerna nosilnost tal. V primeru, da so tla prekisla in želimo dvigniti pH govorimo o meliorativnem apnenju, v kolikor pa imamo ustrezen pH in ga želimo samo ohranjati pa govorimo o vzdrževalnem apnenju.

Preglednica: Količina meliorativnega in vzdrževalnega apnenja v odvisnosti od pH vrednosti (Vir: Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje, Rok Mihelič in sod., 2010)

Glavne kemijske oblike materialov za apnenje

Apno in gašeno apno delujeta zelo hitro, vendar sta zelo agresivna za žive organizme v tleh, zato ju smemo odmerjati v majhnih količinah naenkrat (na lahkih tleh največ 1 t/ha, na težkih pa do največ 3 t/ha CaO) in sicer v obdobjih, ko so organizmi v tleh manj aktivni. Za apno je še značilno, da ima hitro, vendar kratkotrajno delovanje, kar pomeni da se po apnenju pH hitro dvigne, vendar ne deluje dolgotrajno.

Apnenec je med najbolj razširjeni materiali za apnenje. Prav tako ne deluje agresivno na žive organizme, kljub velikim odmerkom na ha. Delo vanje pa je bistveno počasnejše v primerjavi z apnom, vendar je pa dolgotrajnejše. Zelo velik pomen na delovanje ima zrnavost delcev in pa izvor kamenine/apnenca. Bolj fino mlet je apnenec hitrejše je delovanje.

Dolomit ima tršo obliko, zato se raztaplja nekoliko počasneje kot apnenec. Poleg kalcija vsebuje še magnezij, zato z odmerki ne smemo pretiravati, da v tla ne vnesemo prevelike količine lahko dostopnega magnezija, kjer lahko nato nastopi antagonizem s kalcijem in kalijem.

Poleg omenjenih materialov je na trgu še mnogo drugih npr. pripravki na osnovi morskih alg, razne kombinacije (npr. apnenec + primešan določen delež apna), razni granulirani materiali itd. Za meliorativno apnenje se priporoča uporabo mlajših apnencev, ki pa ne smejo biti pregrobo mleti. Hitro topnih apnenih gnojil zaradi vezanja dušika ne smemo uporabljati skupaj z organskimi gnojili.

Neustrezen pH je vzrok pogostih težav na njivi. Samo z ustreznim pH tal je lahko naša pridelava ekonomična.

mag. Boštjan FERENČAK, univ. dipl. inž. agr.

KGZ Murska Sobota

Specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje