Kmetijska svetovalka Marjana Sovič obrnila novi list
Vsak konec je začetek nekaj novega, radi poudarjamo ob različnih koncih nekega obdobja. Tudi, ko se človek upokoji in ko službene obveznosti zamenja z drugimi življenjskimi izzivi, tistimi pač, za katere doslej ni bilo časa. Tako bo zagotovo tudi v primeru Marjane Sovič, priljubljene kmetijske svetovalke, kar 28 let vodje ljutomerske izpostave KGZS-Zavod Murska Sobota, ki je novo poglavje v svojem življenju odprla prejšnji mesec.
Mlada diplomirana agronominja je začela kot pospeševalka v okviru kooperacije nekdanjega Vinogradniško-živinorejskega kombinata Ljutomere (pozneje je bil to Ljutomerčan); v novoustanovljeni kmetijski svetovalni službi takratnega Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota se je tedaj kot edina splošna kmetijska svetovalka zaposlila leta 1991. Ves čas je delovala na območju UE Ljutomer in razvila izjemen odnos do kmetov oziroma kmetij. Kot se spominja, da je bilo na njenem območju tedaj čez 400 kmetij, danes jih je 300.
»V dobrih tridesetih letih smo ogromno naredili za razvoj kmetijstva v Prlekiji. Večina investicijskih programov je šlo preko kmetijske svetovalne službe, prav tako smo pomagali s prenosom kmetij na mlade prevzemnike,« pravi in dodaja, da so lastnikom, ki so se odločili za predajo gospodarstev, pomagali pri pridobivanju rent. »Veliko kmetij smo s svetovanjem navdušili, da so se vključili v okoljsko kmetijske programe in dobrobit živali. Majhnim kmetijam smo pomagali, da so pridobile sredstva za investicije.«
Vse od začetka vzpostavitve elektronskega vnosa zbirnih vlog je bila tudi koordinatorka za Pomurje ter tako aktivno sodelovala s pripombami v vsakem novem kmetijskem obdobju, saj si je s sodelavci prizadevala, da ukrepe čim bolj približajo svojim kmetom, predvsem pa, da bodo potem ti lahko zaživeli v praksi. »Nosilce kmetij sem vedno vzpodbujala k uveljavljanju vsega, kar jim je država preko intervencij in razpisov nudila, jim osebno svetovala, predavala in jim tudi preko ogledov poskusov na terenu dodatno izobraževala.«
V času njenega vodenja izpostave Ljutomer (1993-2021) se je iz terenskih svetovalcev, ki so delali v enoti, v specialiste prekalilo kar nekaj sodelavcev, na kar je zelo ponosna. Poleg številnih aktivnosti je zelo ponosna na delo in uspehe, ki jih je s kmeti oziroma člani dosegla od leta 1996 do 2007 kot strokovni tajnik leta 1995 ustanovljenega Strojnega krožka Ljutomer- Križevci, kjer jih je bilo najprej 17 članov, danes jih je že 320.
Ker ne more iz svoje kože, pravi, da bo v kmetijstvu ostala še naprej, saj bo pomagala na kmetiji, ki jo je nasledil njen sin in na kateri so usmerjeni v rejo odojkov in pridelavo poljščin. Poleg tega pa se veseli, da bo sedaj imela več časa tudi za svoje štiri vnuke.
Čuti, da si je v času svojega delovanja pridobila zaupanje kmetov, zaključuje pa z mislijo, da vsem vedno pravočasno v strokovnem in svetovalnem smislu ni mogoče ustreči, in povzema misel, da še Bog ni vsem vedno po volji.
Ob upokojitvi so ji kmetje iz njene vasi Cven pripravili posebno prireditev in ji zaželeli vse dobro na novi poti. Med številnimi se ji je prišel zahvalit tudi 92-letni Jožef Kovačič-Pepek, šoštar v domači vasi, s katerim sta vso njeno kariero zelo dobro sodelovala. Ob glasbi harmonikarja Izaka Škrobarja, veliki pogostitvi in predaji darila je imel nagovor dr. Miran Puconja, njen sorodnik in njen profesor iz gimnazije, sovaščan in nazadnje »moj kmetovalec«, kateremu je prav tako službeno svetovala. Dogodek je organiziral Robi Nemec, Marjana pa je vsem hvaležna na izkazano pozornost. Seveda so se ji pred tem poklonili sodelavci, iz strojnega krožka in še kdo.